Bodo ustavni sodniki na vrhuncu »meseca ponosa« povozili voljo ljudstva, ko gre za posvojitve otrok s strani istospolnih parov?

Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Dan pred enaindvajseto obletnico prvega družinskega referenduma v Sloveniji so ustavni sodniki odločali o usodi družinske ureditve pri nas. Slovenski volivci in volivke so se o obravnavani temi na referendumih izjasnili že trikrat in v vseh treh primerih odločno zaščitili družino, kot jo poznamo, osnovano na zakonski zvezi moža in žene.

A predstavnikov zmagovalcev referenduma, ki so želeli prisostvovati v postopku, zraven niso povabili, zato jih je nekaj sto zasedlo pločnik pred Ustavnim sodiščem na prvem shodu, ki je bil delno uperjen tudi proti vladi Roberta Goloba.

Ustavno sodišče sicer presoja, ali gre pri tem, da osebe istega spola ne morejo skleniti zakonske zveze, posvojiti otrok in se vključiti v programe oploditve z biomedicinsko pomočjo, za diskriminacijo.

Na tnalu so torej natanko tiste točke, ki so bile na referendumih nedvoumno zavrnjene, vse ostalo je namreč rešil že zakon o partnerski skupnosti, sprejet po referendumu 2015. Odločanje pa poteka na vrhuncu t.i. meseca ponosa, ki se vse bolj divje vsiljuje v slovenski družbi, letos tudi v ZRC SAZU, Univerzo v Ljubljani in druge institucije.

Na temo vzgoje otrok ter zagotavljanja najboljšega družinskega okolja za njihov razvoj smo v Sloveniji imeli že tri referendume. Leta 2015 in 2012 družinska referenduma, ko se je odločalo o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Družinskem zakoniku. V obeh primerih so se volivci odločili, da ne želijo odprave zakonske zveze kot jo poznamo ter njene nadomestitve z zvezo oseb poljubnega spola ter posledično posvojitev otrok v homoseksualne skupnosti. Volivci so prav tako že leta 2001 izrazili voljo, da se na samskih ženskah ne opravlja postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj bi njihove otroke zavestno, načrtno in v naprej prikrajšali za vlogo očeta.

Pred Ustavnim sodiščem sodnike opozorili na voljo ljudstva


Le dan pred 21. obletnico prvega družinskega referenduma so o vseh vprašanjih, o katerih so na družinskih referendumih volivci že povedali svoje mnenje, o tem odločali ustavni sodniki. V podporo družini je bilo v seštevku treh različnih referendumov oddanih 1.085.275 glasov, a kot je povedal Aleš Primc, voditelj Koalicije Za otroke gre!, zmagovalci referenduma niso bili vabljeni v razpravo. Zato so se zbrali na pločniku pred Ustavnim sodiščem. Kljub temu, da je shod potekal dopoldne in da so dnevni red izvedeli šele dan pred tem, se jih je zbralo več kot 200.

Foto: Peter Merše


»Danes  o teh vprašanjih odloča 9 ustavnih sodnikov, pri čemer že večina petih zadošča, da sprejme odločitev. A 5 sodnikov ne more odločati o tem, kar je že odločilo ljudstvo. Ker nas niso povabili niti na razpravo, razglašam ta pločnik pred ustavnim sodiščem za razpravno dvorano,« je zbrane nagovoril Primc.

Spomnil je tudi na izjavo nekdanje sodnice in poslanke Jasne Murgel po razglasitvi referendumskega rezultata leta 2015, ko je napovedala, da bodo zamenjali ustavne sodnike in delali naprej in zahtevali izločitev dveh ustavnih sodnikov iz odločanja, ki se po njegovih informacijah nista izločila.

Sodnica Katja Šugman Stubbs je namreč leta 2015 aktivno sodelovala v referendumski kampanji in kot aktivna zagovornica poražencev nagovarjala volivce, zato kot sodnica ne more biti nevtralna. Prav tako je kontaminiran Rok Čeferin, saj je v kampanji tedaj sodeloval njegov brat Aleksander Čeferin. »Če se ta sodnika ne izločita, bo odločitev, kakršnakoli že bo, izgubila verodostojnost.

Foto: Peter Merše


Primc in sovoditeljica Koalicije Za otroke gre! Metka Zevnik sta ustavnim sodnikom napisala tudi čustveni pismi, v katerih upata, da so pripravljeni na najpomembnejše sojenje v njihovem življenju ter da bo odločitev v nasprotju s temeljnimi pravicami otrok imela hude negativne posledice za mnoge otroke, mlade in družine.

Foto: Peter Merše

Istospolni kolumnist: koncept ponosa na podlagi spolne usmerjenosti zgrešen


Prav ta čas pri nas obeležujemo »mesec ponosa«. Da je že sam koncept tega praznovanja čuden, te dni opozarja istospolno usmerjeni kolumnist Gareth Roberts v svoji kolumni K vragu z mesecem ponosa.

Kot razloži, se svoje spolne usmerjenosti niti ne sramuje, niti ni nanjo ponosen, saj to ni nekaj, na kar bi bil ponosen in si želi, da bi jo kot tako nepomembno kot on sam doživljali tudi drugi. A pozivanje k indiferentnosti verjetno ne bi bilo tako učinkovito kot pozivanje »k orožju«, ugotavlja z žalostjo, saj je zanj mesec junij najbolj krut mesec.

Mavrične zastave tako spremljamo v športu, nogometu, ki sicer nima nobene težave že čez nekaj mesecev poklekniti pred državo (Katarjem op. ur.), kjer je homoseksualnost ilegalna ter igrati na stadionih, pri gradnji katerih so izkoriščani gradbeni delavci izgubili življenja. Zastave in dodatke k logotipom najdemo tudi v ustanovah in podjetjih, ki so hkrati tako hipokritična da tam, kjer bi istospolne osebe dejansko potrebovale besedo podpore, na Bližnjem vzhodu, tega seveda v njihovih komunikacijah ne najdemo.

Z Roza bazarjem tudi na ZRC SAZU


Med institucije, ki so se pridružile »mavričnemu valu« je tudi ljubljanski grad, ki je v soboto celoten najvišji stolp prekril z ogromno mavrično zastavo ter Znanstveno raziskovalni center ZRC SAZU. Prav danes »mesec ponosa« proslavljajo z Roza bazarjem, kjer bodo po znižani ceni prodajali knjige z LGBTIQ tematiko, okroglo mizo »Kaj je kvir« ter plesom.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi dr. Matjaž Kovalinka, LGBT aktivist in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Gre za aktivista, ki je po naših informacijah dosegel, da je FMF pred stavbo izobesila mavrično zastavo ter pridobila certifikat »LGBT prijazno«.

Foto: Facebook ZRC SAZU


Ko je več študentov izrazilo spoštljivo kritiko političnega aktivizma, ki ga z izobešanjem zastave fakulteta izraža, so bili deležni izrazito žaljivih komentarjev, posebej še na osnovi domnevne veroizpovedi kritikov. Fakulteto za matematiko in fiziko pa je pri izobešanju mavrične zastave podprla tudi Univerza.

KOMENTAR: Peter Merše
Praznujmo, na kar smo ponosni
Dogajanje okrog »meseca ponosa« iz leta v leto postaja vse bolj bizarno. Istospolno usmerjeni v Sloveniji uživajo enake pravice kot drugi ljudje. Posvojitev otrok ni pravica skupnosti ali družine, ki bi otroka posvojila, pač pa pravica otroka, tako da s pravicami homoseksualcev nima nobene zveze. Zna pa se zgoditi, da bodo v imenu domnevnih pravic nastradali mnogi otroci, ki bodo posvojeni v skupnosti dveh oseb istega spola, namesto v družino, otroci in mladi, ki bodo imeli neustrezno vzgojo v šolah in družba kot taka, ki se utaplja v LGBTIQ politični korektnosti. Ta po drugi strani škodi ravno istospolnim, saj z vsiljevanjem svoje agende pri mnogih ljudeh ustvarja odpor do istospolno usmerjenih posameznikov. Slednjim ne priznava dostojanstva osebe, ampak jih kolektivizira v uniformno množico, ki se je prisiljena identificirati z vse večjimi ekscesi ter izražati ponos glede svoje spolne usmerjenosti, ki pri odnosu z drugimi ljudmi v splošnem naj ne bi imela nobene vloge. Posebej žalostno pa je, da temu aktivizmu podlegajo javne in še posebej znanstveno raziskovalne institucije. Tako se ruši njihova verodostojnost in politična nevtralnost. In kako absurdno, z vsem gnevom se prav tisti, ki zagovarjajo mavrične zastave, v imenu sprejemanja različnosti spravijo na tiste, ki zgolj izrazijo dvom v politični aktivizem izobraževalnih, javnih in znanstvenih institucij. Samo upamo lahko, da bodo ustavni sodniki premogli dovolj pokončne drže, da ne sledijo toku "politične korektnosti", temveč zgolj ustavi in volji ljudstva. Kljub temu, da je, prosto po Jasni Murgel, ustavno sodišče napakirano.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike