Bodo tuji zavezniki v bitki za NLB rešili slovenske davkoplačevalce?

Uredništvo
5

Minuli teden je bil zabeležen velik preobrat v odnosu Slovencev do NLB. Prvič je javnomnenjska raziskava (Delo) pokazala, da je več vprašanih za prodajo te državne banke kot da ta ostane v državni lasti. 

A leva vlada se še vedno krčevito upira zavezam do EU, na podlagi katerih je ta pred leti dovolila izjemo – reševanje zgubaške banke z davkoplačevalskim denarjem.

Prav danes sta premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman Jeana-Clauda Junckerja in komisarko za konkurenco Margrethe Vestager vnovič skušala prepričati, da pozabijo na slovenske zaveze ter prodaje banke ne zahtevajo. V zameno, da banka ostane v državni lasti, ponujata, da NLB plača visoko kazen.

A slovenski davkoplačevalci so nad potezami domačih oblasti vse bolj obupani in preko družabnih omrežij Evropsko komisijo kar neposredno pozivajo, naj ne naseda ter v dobro Slovencev vztraja pri izpolnitvi danih obljub. 

Premier Cerar je dopoldne sestankoval s predsednikom Evropske komisije Junckerjem, popoldne pa sta se srečali še Vraničar Ermanova in komisarka Vestagerjeva. Naša vladna predstavnika sta v zameno, da banka lahko ostane državna, ponudila, da NLB plača kazen v višini od 360 do 370 milijonov evrov v sklad, ki bi bil namenjen za pomoč malim in srednjim podjetjem.

Cerar: Ponujamo rešitev po drugi poti

Slovenski premier je po sestanku povedal, da je Juncker “pozorno prisluhnil in pokazal razumevanje za slovenski predlog glede usode NLB-ja.”

Po njegovem gre za dober alternativni predlog, ki ponuja rešitev v duhu sprejetih zavez in zagotavlja, da pridemo do istega cilja po drugačni poti. “Tako ohranjamo banko v polnem delovanju in kar je najpomembneje, obvaruje davkoplačevalce pred novimi izgubami. Zame so namreč slovenski davkoplačevalci prioriteta,” je poudaril premier.

Vraničar Ermanova: Pogovor korekten in konstruktiven

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je poudarila, da po pogovoru o slovenskem alternativnem predlogu v povezavi z vprašanjem prodaje NLB vrsta vprašanj še ostaja odprtih. “Slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja Evropska komisija, končnega rezultata še ni, a še vedno nisem izgubila upanja, da ga oblikujemo do konca meseca,” je povedala.

Pogovori naj bi se dogajali še vsaj mesec dni, po nekaj dneh pa naj bi strani spet sedli za isto mizo. “Pogovor je bil zelo konkreten in konstruktiven, a odprtih ostaja še kar nekaj vprašanj, zato smo se odločili, da si vzamemo nekaj dni časa za premislek, nato pa znova sedemo za skupno mizo in najdemo rešitev,” je še pojasnila ministrica, a več o teh ni želela govoriti, češ da končni rezultat še ni izoblikovan. Ni pa izgubila upanja, da ga je možno oblikovati do konca meseca.

Ob tem je ministrica še dejala, da je prodaja balkanskih podružnic alternativa prodajni zavezi 75 % odstotnega državnega deleža v NLB. Slovenija bi bila sicer po ministričinih besedah pripravljena sprejeti tudi morebitne dodatne ukrepe, če bi se Evropski komisiji to zdelo potrebno, vse za to, da bi bil osnovni slovenski predlog sprejet.

Davkoplačevalci Evropski komisiji: ne popuščajte manipulacijam!

Slovenski davkoplačevalci pa se preko družabnih omrežij sedaj kar neposredno na Evropsko komisijo obračajo s pozivi, naj ne naseda slovenskim politikom ter v dobro davkoplačevalcev vztraja pri zavezah, ki smo jih EU dali pred leti.

Mitja Iršič je tako Eropsko komisijo prosil, naj ne naseda manipulacijam slovenske vlade glede NLB. “Slovenski davkoplačevalci smo preko državnega lastništva bank izgubili milijarde- Končajte to burlesko!”

Nas bodo zgubaške banke osvobodili zavezniki?
Slovenci, ki preko državnih bank in podjetij nismo več pripravljeni financirati globoke (para)države, smo se ponovno znašli v situaciji, kjer namesto naše oblasti lahko računamo le na pomoč tujih zaveznikov.

Veseli, da je do spoznanja, kakšno breme je NLB za davkoplačevalce ter da imamo zaradi nje višje davke in prispevke, vendarle prišla večina slovenskih državljanov. A za zmago nad strukturami, ki se z vsemi močmi borijo proti zaprtju bankomata za njihove interese, samo spoznanje ni dovolj.

In ker na leve oblasti pri tem ne moremo računati, desno-sredinske vlade pa ne izvolimo, edino upanje ostane vztrajanje tujih zaveznikov pri spoštovanju naših lastnih obljub. Ker sami v mednarodnih odnosih že dolgo nismo toliko načelni, da bi se jih držali. 


———————————————————————————————

5 KOMENTARJI

  1. Nedvomno se znotraj javnega mnenja nekaj premika. Veliko ljudi lahko zelo dolgo vodiš za nos, nikoli pa ne moreš vseh ljudi voditi za nos. In tu se je nekaj premaknilo. Ljudje preprosto čutijo, da če Slovenija tu ni sposobna spoštovati zavez in da če banka dolgoročno ne more biti trdna, potem nima smisla obdržati lastništva. Mislim, da so se končno začeli spraševati o višini zneskov. Milijarda, dve, tri milijarde evrov. To so milijarde. In tega očitno oblast ne more več kar tako utemeljiti z “nacionalnim interesom”. Oz. z “našimi” oz. z “naše je!”. Če je res možen pritisk preko spletnih medijev na Komisijo, pa upam, da čim več naših državljanov to izkoristi.

  2. Za vladajočo kleptokracijo nikoli ni primeren trenutek za prodajo največje državne banke, pralnice denarja in predvsem neizčrpnega vira za kreditiranje izbrancev iz vladajoče kleptokracije brez nujnega vračila – zloglasne NLB.
    Prav zdaj nam predmier Cerar in finančna ministrica Vraničar Erman debelo lažeta, ko trdita, da spet ni primeren trenutek za prodajo, obenem pa molčita o tem, kako je njuna vlada ustavila začete procese prodaje na mednarodnem trgu kljub temu, da je v gospodarski konjukturi po Evropi ponovno narasel interes za kupovanje bank in jim je v skladu z višjimi denarnimi rezervami investitorjev zrasla tudi cena.
    Po presojah finančnih poznavalcev, bi lahko zdaj s prodajo NLB v državni proračun pridobili med milijardo in milijardo in pol, kar je sicer manj, kot je država večkrat vložila vanjo iz žepo davkoplačevalcev, a najbrž spet bistveno več, kot bi dobila ob naslednji gospodarski krizi, ko bo najverjetneje dokončno prisiljena prodati “obglodano okostje” sistemske državne banke in pralnice denarja za mnogo nižjo ceno.
    Izkušnja dolgotrajnega državnega obotavljanja pri prodaji Mercatorja in nazadnje najslabši izplen s prodajo še edinemu preostalemu in seveda najslabšemu možnemu kupcu iz Hrvaške, ni naših politikov in njihovih prišepetovalcev nič naučila.
    Po vsem tem se zdi, da so še edino upanje za slovenske davkoplačevalce pristojni organi in funkcionarji EU, ki jim je bilo s strani legalnih in legitimnih organov RS obljubljeno in zagotovljeno, da bodo v določenem roku končno in dokončno privatizirali največjo državno banko. Organi in funkcionarji EU bodo morali že zaradi zgledov za druge dosledno vztrajati pri izpolnitvi danih mednarodnih zavez RS. Žalostno in sramotno pa je, da se Cerarjeva vlada in vladajoča koalicija SMC-Desus-SD zdaj tudi pred mednarodno javnostjo predstavljata kot popolnoma neresna in nezanesljiva partnerja, ki ne spoštujeta dane besede in ki skušata na sto in en način prelomiti dano zavezo ter prelisičiti oz. izdati partnerje v skupnosti EU.
    Seveda se taka vlada, ki “po balkansko” sprejema le tiste dele mednarodnih dogovorov in sporazumov ter pogodb, ki ji trenutno ustrezajo, le smeši in sramoti pred mednarodno in domačo javnostjo, zaradi česar postaja Republika Slovenija vse bolj politično in diplomatsko osamljen otok sredi EU, znan predvsem po tem, da ga Putinova Ruska federacija imenitno izkorišča kot svojega “trojnskega konja” v skupnosti EU.

  3. Ta članek je lep primer, kako lahko ideološki dogmatizem povozi zdravo pamet. Z sanacijo NLB smo dali 1,5 milijarde evrov. Ponujena kupnina ob zadnjem poskusu prodaje naj bi bila okoli 0,5 milijarde evrov. 2016 je imela banka dobrih 100 milijonov evrov čistega dobička. Kdo pri zdravi pameti bi prodal banko po taki ceni ob takšnem donosu?

    • Vsak, ki ga skrbi, da bo moral čez leto, dve ali tri ponovno v banko vložiti par sto milijončkov za dokapitalizacijo.

      Pa ne reči, da se to več ne bo zgodilo po tem, ko smo banko v zadnjih 25 letih vsaj štirikrat dokapitalizirali, skupaj več kot z 2 milijardama evrov.

      Kaj je v primerjavi s tem dobiček eno leto? Če gre vse v izplačilo dividend, ne gre v razvoj in lani si je država izplačala 44 milijonov evrov dividend, kar pomeni morala imeti 30 let takšne dobiček in ves ta denar vrniti v proračun, da bi se davkoplačevalcem denar zgolj povrnil, kaj šele, da bi imeli kaj od tega. Tako pa vemo, da je to trenutno stanje, kjer se frizira poslovni izid za potrebe utemeljitve, da banka posluje dobro in je ni treba prodati, ko pa posluje slabo, pa se je ne sme prodati, ker zanjo kao ne bi dobili prave cene. Kdo še naseda tem stvarem? Obenem je dobiček predvsem iz balkanskih podružnic, doma banka ne dela dobička.
      Toliko o tem.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime