Bodimo ljudje, ki živimo sredi množice, a si upamo živeti drugače

POSLUŠAJ ČLANEK
Kar štirikrat se v današnjem razmeroma kratkem evangeljskem odlomku ponovi Jezusovo naročilo, naj čujemo. Čuti je treba zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju in zjutraj. Možno je namreč, da ob kateremkoli teh časov pride gospodar in nas najde speče, kar nikakor ne bi bilo dobro.

Jezus nas ne odvrača od potrebnega spanja, saj ve, da ga potrebujemo. Med vojno so preiskovalci pri marsikaterem zaporniku prišli do želenih podatkov tako, da mu niso dovolili spati. Komaj je zatisnil oči, že so ga zbudili: Povej, kar veš. Dokler ne poveš, ne boš spal. Tako dolgo so ga mučili z nenehnim prebujanjem, dokler ni vsega priznal.
Naj bomo ljudje, ki živijo sredi množice, pa si vendar upajo živeti drugače od množice. Ki vidijo vrednote, katerih drugi ne vidijo, in slišijo besede, katerih drugi ne slišijo.

Jezus nas ne želi mučiti. Privošči nam dobro spanje. Ko pa smo se naspali, nas kliče na delo. To je povedano z besedami, da je gospodar, preden je odpotoval, »vsakemu dal lastno opravilo«.

Daje ga študentom, ki se zbirajo v veroučnih skupinah - za polno stran je teh skupin v glasilu Tretji dan. - Daje ga mladim izobražencem, ki izhajajo iz teh skupin. - Mladim zakoncem, ki se shajajo v svojih občestvih in na duhovnih vajah. - Mladim duhovnikom, ki so v letih po koncilu postali mašniki. - Verni mladini, ki se vsako jesen srečuje v Stični. - Mladoporočencem, ki začenjajo skupno življenje z blagoslovom Cerkve. - Vsem, ki se ob nedeljah zbiramo okrog mize božje besede in božjega Kruha.

Kakšno opravilo nam daje? Gotovo ne, naj se pehamo za oblast ali kaj podobnega. To bi bilo ponižanje za evangelij in za nas. Pač pa naj jemljemo vero zares, naj evangelij oblikuje naš vsakdanjik. Naj bomo marljivi v šoli, delavni v službi, pošteni pri blagajni, odgovorni v poklicu, zvesti v zakonu. Naj bomo ljudje, ki živijo sredi množice, pa si vendar upajo živeti drugače od množice. Ki vidijo vrednote, katerih drugi ne vidijo, in slišijo besede,
katerih drugi ne slišijo. Ki razpoznavajo znamenja časa in jih odkrivajo drugim.

Če bomo znali tako čuti in pričakovati Gospoda, bomo tudi sami postali znamenje tistim, ki ne čujejo in ne pričakujejo. Franc Cerar.

Današnji duhovni nagovor je iz Šmarskega zvončka - glasila župnije Šmarje pri Jelšah. Avtor besedila je pokojni duhovnik - jezuit Franc Cerar
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike