Bo Zahodni Balkan kdaj v celoti del zveze NATO? Trump se je Srbom že opravičil (video)
POSLUŠAJ ČLANEK
Kar 84 % Srbov je proti članstvu njihove države v NATO in 66 % proti kakršnemukoli sodelovanju s to severnoatlantsko obrambno zvezo. 62 % jih ne bi sprejelo opravičila za bombardiranje leta 1999.
Opravičila sicer iz ust izvoljenega predsednika ZDA ali NATO zaveznic niso nikoli dobili, se je pa Donald Trump Srbom za bombardiranje opravičil v času svoje predsedniške kampanje. Takrat je dejal, da je bil napad na Srbijo "velika napaka" Clintonove administracije, ki je Srbiji prinesla "veliko zla".
Kljub vsemu največ Srbov meni, da je glavni krivec za bombardiranje politika Slobodana Miloševića.
To je nekaj od dognanj raziskave javnega mnenja, ki jih je včeraj objavila srbska nevladna organizacija Inštitut za evropske zadeve. Ta je na podlagi 1203 anket preučevala odnos državljanov Srbije do zveze NATO. Rezultati so zelo zanimivi in kažejo, da je Srbija v resnici še zelo daleč od sodelovanja s severnoatlantskim zavezništvom, kaj šele članstva.
Rezultati raziskave so bili objavljeni ravno na 19. obletnico začetka Natovega bombardiranja takratne Zvezne republike Jugoslavije, ki je trajalo do 10. junija 1999 in bilo odgovor na politiko takratnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića na Kosovu.
Tam spopadi med albansko večino in srbskim prebivalstvom namreč nikakor niso ponehali, čeprav je bilo oktobra 1998 pod Natovim pokroviteljstvom podpisano premirje. Z območja je prihajalo tudi veliko poročil o nasilju zvezne vojske nad albanskimi civilisti, vključno s poskusi etničnega čiščenja in preganjanja prebivalstva v sosednje države.
Milošević je sicer v pokrajini v poznih 80. in zgodnjih 90. de facto zatrl avtonomijo, med drugim z odstavitvijo albanskih profesorjev in intelektualcev ter ukinitvijo medijev v albanščini. 1996. je bila ustanovljena Osvobodilna vojska Kosova, ki je začela oborožen odpor proti srbski nadvladi.
Kot rečeno, je zaradi potez zvezne jugoslovanske vojske NATO proti državi sprožil bombardiranja, ki so po različnih virih sodeč terjala tudi med 500 in nekaj 1.000 civilnih žrtev. Rezultat intervencije je bil srbski poraz in popoln umik zvezne vojske iz pokrajine, ki je z ustanovitvijo Začasne misije ZN na Kosovu (UNMIK) prešlo pod skoraj 10-letno upravo OZN.
Omenjena raziskava se je osredotočila na 3 področja: podpora članstvu Srbije v NATO, razlogi za bombardiranje in sprejetje potencialnega opravičila, ocena koristi sodelovanja Srbije z Natom.
Članstvu njihove države v zvezi NATO je naklonjenih le 10 % Srbov, kar 84 % pa jih je proti. Delež privržencev članstva je večji pri državljanih z visoko izobrazbo, podpovprečen pa npr. pri Beograjčanih.
Potencialno opravičilo za bombardiranja bi sprejela le tretjina vprašanih, kar 62 % pa ne. Med tistimi, ki bi sprejeli opravičilo, je delež mladih višji kot sicer.
Kljub očitno še zelo močnih zameram do severnoatlantskega zavezništva pa so v ocenah razlogov za omenjena zgodovinska dogajanja anketiranci precej realni, saj je najpogosteje naveden vzrok za Natovo intervencijo Miloševićeva politika. Vseeno jih okoli 2/3 meni, da bi se posegu dalo izogniti.
Kar se tiče siceršnjega sodelovanja z NATO (brez članstva), to podpira le 26 % vprašanih, kar dve tretjini pa sta bili proti kakršnemukoli sodelovanju. Tudi tu je podpora sodelovanju višja (okoli 40 %) med visoko izobraženimi.
Članici NATO sta razen Slovenije in Hrvaške na Zahodnem Balkanu le še Albanija in Črna gora (kjer med 25 in 35 % prebivalstva predstavljajo Srbi). Ta je k zavezništvu kot zadnja pristopila junija lani, in to po vroči javni razpravi, med katero je vlada denimo zavrnila pobudo za referendum o članstvu, prišlo pa naj bi tudi do neuspelega atentata na črnogorskega pro-zahodnega premiera Đukanovića (o tem smo pisali tudi na Domovini).
Zavezništvo uradno priznava 4 potencialne kandidatke za članstvo, med njimi 2 zahodnobalkanski: Gruzija, Ukrajina, BiH in Makedonija.
Kot pri pridruževanju EU, je tudi tu v primeru Makedonija problem v sporu z Grčijo glede imena države. Državljani Bosne in Hercegovine sicer večinsko načeloma podpirajo članstvo, a so podporniki že leta deležni nasprotnega pritiska s strani večinsko srbske Republike Srbske. Poleg tega o načrtu pridružitve zavezništvu resno razmišljajo tudi na Kosovu.
Opravičila sicer iz ust izvoljenega predsednika ZDA ali NATO zaveznic niso nikoli dobili, se je pa Donald Trump Srbom za bombardiranje opravičil v času svoje predsedniške kampanje. Takrat je dejal, da je bil napad na Srbijo "velika napaka" Clintonove administracije, ki je Srbiji prinesla "veliko zla".
Kljub vsemu največ Srbov meni, da je glavni krivec za bombardiranje politika Slobodana Miloševića.
To je nekaj od dognanj raziskave javnega mnenja, ki jih je včeraj objavila srbska nevladna organizacija Inštitut za evropske zadeve. Ta je na podlagi 1203 anket preučevala odnos državljanov Srbije do zveze NATO. Rezultati so zelo zanimivi in kažejo, da je Srbija v resnici še zelo daleč od sodelovanja s severnoatlantskim zavezništvom, kaj šele članstva.
Natov vojaški poseg proti Miloševićevi Jugoslaviji
Rezultati raziskave so bili objavljeni ravno na 19. obletnico začetka Natovega bombardiranja takratne Zvezne republike Jugoslavije, ki je trajalo do 10. junija 1999 in bilo odgovor na politiko takratnega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića na Kosovu.
Tam spopadi med albansko večino in srbskim prebivalstvom namreč nikakor niso ponehali, čeprav je bilo oktobra 1998 pod Natovim pokroviteljstvom podpisano premirje. Z območja je prihajalo tudi veliko poročil o nasilju zvezne vojske nad albanskimi civilisti, vključno s poskusi etničnega čiščenja in preganjanja prebivalstva v sosednje države.
Milošević je sicer v pokrajini v poznih 80. in zgodnjih 90. de facto zatrl avtonomijo, med drugim z odstavitvijo albanskih profesorjev in intelektualcev ter ukinitvijo medijev v albanščini. 1996. je bila ustanovljena Osvobodilna vojska Kosova, ki je začela oborožen odpor proti srbski nadvladi.
Kot rečeno, je zaradi potez zvezne jugoslovanske vojske NATO proti državi sprožil bombardiranja, ki so po različnih virih sodeč terjala tudi med 500 in nekaj 1.000 civilnih žrtev. Rezultat intervencije je bil srbski poraz in popoln umik zvezne vojske iz pokrajine, ki je z ustanovitvijo Začasne misije ZN na Kosovu (UNMIK) prešlo pod skoraj 10-letno upravo OZN.
Rezultati ankete oziroma srbski odnos do NATO
Omenjena raziskava se je osredotočila na 3 področja: podpora članstvu Srbije v NATO, razlogi za bombardiranje in sprejetje potencialnega opravičila, ocena koristi sodelovanja Srbije z Natom.
Članstvu njihove države v zvezi NATO je naklonjenih le 10 % Srbov, kar 84 % pa jih je proti. Delež privržencev članstva je večji pri državljanih z visoko izobrazbo, podpovprečen pa npr. pri Beograjčanih.
Potencialno opravičilo za bombardiranja bi sprejela le tretjina vprašanih, kar 62 % pa ne. Med tistimi, ki bi sprejeli opravičilo, je delež mladih višji kot sicer.
Kljub očitno še zelo močnih zameram do severnoatlantskega zavezništva pa so v ocenah razlogov za omenjena zgodovinska dogajanja anketiranci precej realni, saj je najpogosteje naveden vzrok za Natovo intervencijo Miloševićeva politika. Vseeno jih okoli 2/3 meni, da bi se posegu dalo izogniti.
Kar se tiče siceršnjega sodelovanja z NATO (brez članstva), to podpira le 26 % vprašanih, kar dve tretjini pa sta bili proti kakršnemukoli sodelovanju. Tudi tu je podpora sodelovanju višja (okoli 40 %) med visoko izobraženimi.
Kako daleč od članstva v NATO so preostale države Zahodnega Balkana?
Članici NATO sta razen Slovenije in Hrvaške na Zahodnem Balkanu le še Albanija in Črna gora (kjer med 25 in 35 % prebivalstva predstavljajo Srbi). Ta je k zavezništvu kot zadnja pristopila junija lani, in to po vroči javni razpravi, med katero je vlada denimo zavrnila pobudo za referendum o članstvu, prišlo pa naj bi tudi do neuspelega atentata na črnogorskega pro-zahodnega premiera Đukanovića (o tem smo pisali tudi na Domovini).
Zavezništvo uradno priznava 4 potencialne kandidatke za članstvo, med njimi 2 zahodnobalkanski: Gruzija, Ukrajina, BiH in Makedonija.
Kot pri pridruževanju EU, je tudi tu v primeru Makedonija problem v sporu z Grčijo glede imena države. Državljani Bosne in Hercegovine sicer večinsko načeloma podpirajo članstvo, a so podporniki že leta deležni nasprotnega pritiska s strani večinsko srbske Republike Srbske. Poleg tega o načrtu pridružitve zavezništvu resno razmišljajo tudi na Kosovu.
Donald Trump bi glede Srbije menda ravnal drugače:
https://www.youtube.com/watch?v=UB-v8eI5qZo
Poročilo srbske nacionalne televizije o javnem opravičilu Trumpa:
https://www.youtube.com/watch?v=SHClCO1iEBk
https://www.youtube.com/watch?v=UB-v8eI5qZo
Poročilo srbske nacionalne televizije o javnem opravičilu Trumpa:
https://www.youtube.com/watch?v=SHClCO1iEBk
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
2 komentarja
Kraševka
Jožef, dobro poznaš zgodovino. Če je bil Svet razdeljen na tri dele, smo bili mi del vsakega izmed teh.
Mislim, da OZN slabo opravlja svojo vlogo. Vajeti le te nima Evropa. Vse kaže, da bo s pomočjo OZN izgubila EVROPA 1000-LETNE vrednote. OZN ni bila ustanovljena s tem namenom. Zakaj se danes uničuje Evropo kot celoto?
V EU bi bilo prav, da bi sprejeli vse države, ki so na njenem ozemlju. Junker se za Evropo kaj malo zavzema - on brani le svoj stolček. Če bi bili vsi Evropejci združeni v okviru EU, bi se lažje branili.
Tudi Srbi imajo težave z Islamom - zgodovinsko še vedno objokujejo Kosovo in Metohijo, ki so jo zavzeli Turki.
oakhrast
Srbija in NATO sta dva pojma, ki sta tako narazen, kot Janez Kocjančič in vstajenska aleluja.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.