Bo Ustavno sodišče dovolilo rangiranje šol? "Če podatki o uspešnosti šol koga motijo, naj jih ne gleda"

POSLUŠAJ ČLANEK
Februarja 2014 je v Sloveniji završalo, ko so na spletni strani Alma Mater Europea objavili seznam 100 najboljših osnovnih in srednjih šol. Kot kriterij razvrščanja so izbrali rezultate NPZ v 6. in 9. razredu ter uspeh na maturi.

Šolniki na čelu z sindikalistom Branimirjem Štrukljem so takemu razvrščanju šol močno protestirali, na koncu pa so na ministrstvu odločili, da ti podatki ne bi smeli biti javni, saj omogočajo rangiranje šol, kar pa je v nasprotju z Zakonom o osnovni šoli in Zakonom o maturi, ki oba izrecno prepovedujeta rabo podatkov glede uspešnosti šol na NPZ in maturi za razvrščanje šol po uspešnosti.

8. odstavek 64. člena Zakona o osnovni šoli: "Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol."

3. odstavek 18.a člena Zakona o maturi: "Podatki iz letne analize o kakovosti mature se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol."


A omenjena člena zakonov bosta morda kmalu proglašena za neustavna. Pravnik in profesor za ustavno pravo na mariborski pravni fakulteti dr. Jurij Toplak je namreč sprožil pobudo za oceno ustavnosti omenjenih zakonov, pobudo pa je Ustavno sodišče soglasno sprejelo v obravnavo. V obrazložitvi sklepa so na Ustavnem sodišču zapisali, da omenjena člena "urejata ravnanja nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih storitev, ne pa ravnanja uporabnikov izobraževalnih storitev."

Z interpretacijo se strinja tudi pritožnik Toplak, ki je za Domovino komentiral, da bodo s podatki, rangiranimi ali ne, ljudje vedeli kakšne so razlike med šolami in med deli države. "Razlike so ogromne. Največje razlike so pri angleščini, saj najboljši učenci enih šol dosegajo slabše rezultate od najslabših učencev drugih šol. Ministrstvo in RIC skrivata podatke, da so razlike ogromne in da ne naredita dovolj, da bi jih odpravila."

Sodni mlini meljejo že od 2012, Toplak pričakuje odločitev še letos


Boj za podatke o uspehih šol na NPZ in maturi se vleče že vse od leta 2012, ko je Toplak na Republiški izpitni center (RIC) zaprosil za podatke o uspehu na NPZ in matur iz leta 2011, a mu jih niso posredovali. Da ima pravico do podatkov, saj gre za informacije je potrdila tudi informacijska pooblaščenka. Leta 2014 je Upravno sodišče izdalo sodbo, s katero je RIC naložilo, da mora podatke posredovati. Takrat sta tudi nastali lestvici osnovnih in srednjih šol narejeni na podatkih iz leta 2011.





dr. Toplak sodno pot predstavlja takole: "Ker so bili podatki, ki sem jih dobil leta 2014, zastareli, sem takrat februarja 2014 prosil za sveže podatke. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik mi je pritrdila, RIC jo je tožil, Upravno sodišče pa nekajkrat zaporedoma vrnilo postopek Informacijski pooblaščenki. Vrhovno sodišče je odločilo, da do podatkov nisem upravičen po neki sprevrženi razlagi, češ da ker se podatkov ne sme rangirati, jih RIC ne bi sploh smel imeti, in ker jih ne bi smel imeti, jih nima (kar seveda ni res), in ker jih nima, mi jih ne more dati. Pri Ustavnem sodišču sem vložil ustavno pritožbo in pobudo za oceno ustavnosti zakonov, ki mi onemogočata dostop do podatkov osnovnih šol in srednjih šol"






Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti sprejelo v prednostno obravnavo, zato pritožnik odločitev pričakuje še letos. Kakšna bo odločitev sodišča je seveda nemogoče napovedati. "Pričakujem, da bo sodišče omogočilo staršem vpogled v podatke, saj so ti podatki javni povsod v EU. Ministrstvo in RIC sta lagala, da na Danskem ni lestvic šol. Nato sem preveril na spletu in ugotovil, da mnogi danski mediji objavljajo lestvice in šole rangirajo. Potem je ministrstvo trdilo, da lestvic ni na Irskem in sem jim dokazal, da tudi tam so. Le v Sloveniji te podatke skrivajo," je komentiral Toplak.

Koga moti razvrščanje šol na podlagi rezultatov NPZ in mature?


Ko je bila lestvica uspešnosti osnovnih šol na podlagi NPZ in srednjih šol na podlagi mature prvič (in zadnjič) javno objavljena, je dvignila precej prahu. Branimir Štrukelj je leta 2014 komentiral, da je lestvica šol popolnoma neprimerna in da bo poskrbela za razpad šolstva v Sloveniji. "Ljudje s tem seznamom niso dobili prav nič, ne more se na tak način na primer primerjati ena šola, v kateri je veliko otrok priseljencev in ena ljubljanska šola, na katero hodijo otroci premožnih in njihovi starši zmečejo velike vsote denarja za njihovo dodatno izobraževanje," je takrat za Žurnal24 komentiral Štrukelj.

Seveda rezultati NPZ in mature niso edini dejavnik, ki dela šolo dobro, so pa zagotovo pokazatelj določenega stanja na področju šolstva v Sloveniji. Toplak je prepričan, da bo podatke dobil. "Če koga podatki motijo, naj jih ne gleda," je še dodal.

RIC je v okrožnici, ki jo je ob objavi lestvice poslal vsem osnovnim šolam, povedal, da se na ta način zlorablja namen NPZ. "Z NPZ želimo prispevati k trajnostnim premikom k boljši kakovosti učenja, poučevanja in znanja, prispevati k enotnejšim merilom učiteljevega ocenjevanja znanja, dobiti vpogled v to, koliko v Sloveniji uresničujemo cilje, ki smo jih postavili z učnimi načrti in prispevati k večji učinkovitosti in kakovosti celotnega osnovnošolskega izobraževanja v naši državi. To bomo dosegli le s pravilnim razumevanjem vloge in pomena NPZ v našem sistemu," so takrat zapisali v okrožnici.

Da pa NPZ ne izpolnjujejo svoje naloge, ki naj bi bila "premik k boljši kakovosti učenja" smo lahko bili priča v preteklih dneh, ko so na RTV vprašanja iz NPZ zastavili vodilnim na področju šolstva v Sloveniji, ki na vprašanje nista znala odgovoriti.



O tem, da imajo z odgovori na vprašanja iz osnovnošolskega nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) težave tudi vodilni ljudje slovenskega šolstva, smo pisali na sestrskem portalu Iskreni.net: Ko je osnovnošolsko vprašanje pretežko za ministra 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike