Bo uspeh "evroskeptičnih" strank tri velike potisnil v "proevropsko" koalicijo? A tu je še plan B.

POSLUŠAJ ČLANEK
Evropski think tank European Council on Foreign Relations (ECFR) v svoji raziskavi navaja, da lahko protievropske stranke z okoli 35 odstotki sedežev postanejo druga največja skupina v Evropskem parlamentu. To po njihovem mnenju pomeni velik izziv za sodelovanje tradicionalnih proevropskih strank in celo ne glede na to ali bo zraven tudi Velika Britanija.

To po navedbah avtorjev poročila kliče k spremembam v sodelovanju tradicionalnih proevropskih sil. Velika koalicija desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) in socialdemokratov (S&D) prvič ne bo več imela več kot polovice sedežev - raziskave ji napovedujejo okoli 43 odstotkov mest, zato bo ključno sodelovanje z liberalci (Alde) in Zelenimi.

Napovedujejo tudi, da bo naslednji Evropski parlament izjemno razdrobljen, z radikalno različnimi vizijami Evrope, ki se bodo med seboj borile za vpliv.

Delež sedežev evroskeptikov naj bi se povečal s sedanjih 30 na okoli 35 odstotkov, ugotavljajo avtorji raziskave. Protievropske stranke so sicer zelo raznolika skupina, njihove prioritete ukoreninjene v nacionalni politiki in njihova zmožnost sodelovanja nikakor ni zajamčena, a vendar izpostavljajo, da si je njihovo sodelovanje danes laže zamisliti kot pred petimi leti.

Sedeži glede na raziskavo, z Veliko Britanijo in brez nje.


Ena od bistvenih razlik je v tem, da so njihova stališča sčasoma postala zmernejša, na primer niso kategorično proti EU oziroma za izstop njihove države iz EU. Vodja italijanske Lige, Matteo Salvini, ki je pred dnevi v Milanu napovedal koalicijo desnih strank za evropske volitve, pravi, da se zavzema za razumno EU in da želijo spremeniti pravila igre. Politični skupini EPP in SD bosta po rezultatih raziskave morali k sodelovanju privabiti še vsaj politično skupino liberalcev Alde.

Tradicionalne stranke bodo morale sodelovati


Pomembno je, da se tradicionalne stranke enotno predstavijo kot simboli sprememb v okolju, v katerem se bodo evroskeptične stranke predstavljale kot branilke statusa quo v Evropi, saj v primeru močnega tabora evroskeptičnih strank in razdeljenega tabora proevropskih strank grozi nevarnost ohromitve v jedru EU, menijo avtorji poročila.

Proevropske stranke bi se morale osredotočiti na vprašanja, s katerimi se mora ukvarjati Evropa po volitvah, ne na institucije EU, še izpostavljajo. Med ključnimi vprašanji so po njihovih ugotovitvah cenovno dostopna stanovanja, vključujoča gospodarska rast, socialna integracija, boj proti korupciji in podnebnim spremembam.

Sedeži glede na koalicije v zdajšnji sestavi parlamenta in glede na raziskavo.

Kako se bodo odločili mladi?


Ključno vprašanje je, ali bo desni blok nova politična sila ali se bodo mladi proevropski volivci mobilizirali okoli optimistične in napredne vizije Evrope, še dodajajo v raziskavi. Napovedujejo tudi, da bo naslednji Evropski parlament izjemno razdrobljen, z radikalno različnimi vizijami Evrope, ki se bodo med seboj borile za vpliv.

Vloga Velike Britanije bo v bitki idej med proevropskimi in evroskeptičnimi silami po navedbah avtorjev poročila bistvena, saj sodelovanje Britancev na volitvah krepi argument evroskeptikov, da se EU-ja ne da reformirati, češ da je Velika Britanija želela oditi iz kluba, pa ji tega niso dovolili.

Poročilo temelji na podatkih iz raziskave, ki jo je februarja in marca opravil YouGov za ECFR v 14 članicah unije, ki predstavljajo 80 odstotkov sedežev v Evropskem parlamentu. Slovenije ni med njimi. Objavil jo je ECFR v sklopu projekta Unlock Europe's Majority, katerega cilj je boj proti vzponu protievropskih sil.

Kakšen je verjetni razplet?


V ECFR so izračunali, da bo EPP z 45,2% verjetnostjo dobila med 180 in 190 sedežev, z 32% verjetnostjo med 170 in 180 sedežev, s 17,1% verjetnostjo pa med 200 in 210 sedeži. Skupina SD bi z 45,5% verjetnostjo prejela med 140 in 150 sedežev, z 39,1% verjetnostjo med 130 in 140 sedežev. Desničarska Evropa narodov in Svobode ter levosredinski liberalci ALDE bi z nekaj več kot 50 % verjetnostjo dobili med 80 in 110 sedežev v parlamentu.

 



KOMENTAR: Uredništvo
Je povezovanje zmerne levice in desnice res zmagovita kombinacija? In če, za koga?
Iz poročila ECFR je razvidno, da favorizirajo sodelovanje treh "zmernih", "proevropskih" sil, kot jim pravijo, torej Evropske ljudske stranke (EPP), Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) ter Zavezništva liberalcev in demokratov (ALDE). A predvsem pred EPP, ki bo bržkone zmagovita strankarska skupina prihajajočih volitev, bo velika postvolilna dilema. Koalicija z S&D in ALDE bi namreč pomenila, da je desnosredinska opcija v njej, nasproti levičarski levoliberalni ideološki združbi, v manjšini. Slednje pa bi lahko privedlo do sprejemanja politik, ki konservativni bazi EPP niso blizu - denimo nadaljevanje ideološke liberalizacije družbe, forsiranje agende LGBTQ interesnih lobijev, razkroj nacionalnega koncepta, spodbujanje množičnih migracij ... V primeru, da pride do tega, je v naslednjih letih pričakovati nadaljnji beg volivcev EPP-ja proti domovinsko, nacionalno in patriotsko "bolj zavednim" strankam. Mnogo je sicer odvisno od rezultata, a 27. maja bo nedvomno na mestu premislek, ali ni nemara znotraj Evropskega parlamenta z vidika prihodnosti EPP, in stare celine same po sebi, bolje skleniti zavezništvo z desnimi silami - torej Evropo narodov in svobode ter Skupino evropskih konservativcev in reformistov. Skupen interes po Evropi z ohranjeno (krščansko) kulturo in nacionalno identiteto njenih držav članic, interes po zaščiti vrednot tradicionalne družine, krščanskega etosa, odnosa do zaščite življenja od spočetja do naravne smrti ... bi lahko obrusil skrajne robove populistične desnice in pripeljal do konsenza, ki bi ohranil obraz evropske celine, kot se je izoblikoval skozi stoletja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30