Bo uspeh "evroskeptičnih" strank tri velike potisnil v "proevropsko" koalicijo? A tu je še plan B.
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropski think tank European Council on Foreign Relations (ECFR) v svoji raziskavi navaja, da lahko protievropske stranke z okoli 35 odstotki sedežev postanejo druga največja skupina v Evropskem parlamentu. To po njihovem mnenju pomeni velik izziv za sodelovanje tradicionalnih proevropskih strank in celo ne glede na to ali bo zraven tudi Velika Britanija.
To po navedbah avtorjev poročila kliče k spremembam v sodelovanju tradicionalnih proevropskih sil. Velika koalicija desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) in socialdemokratov (S&D) prvič ne bo več imela več kot polovice sedežev - raziskave ji napovedujejo okoli 43 odstotkov mest, zato bo ključno sodelovanje z liberalci (Alde) in Zelenimi.
Napovedujejo tudi, da bo naslednji Evropski parlament izjemno razdrobljen, z radikalno različnimi vizijami Evrope, ki se bodo med seboj borile za vpliv.
Delež sedežev evroskeptikov naj bi se povečal s sedanjih 30 na okoli 35 odstotkov, ugotavljajo avtorji raziskave. Protievropske stranke so sicer zelo raznolika skupina, njihove prioritete ukoreninjene v nacionalni politiki in njihova zmožnost sodelovanja nikakor ni zajamčena, a vendar izpostavljajo, da si je njihovo sodelovanje danes laže zamisliti kot pred petimi leti.
Ena od bistvenih razlik je v tem, da so njihova stališča sčasoma postala zmernejša, na primer niso kategorično proti EU oziroma za izstop njihove države iz EU. Vodja italijanske Lige, Matteo Salvini, ki je pred dnevi v Milanu napovedal koalicijo desnih strank za evropske volitve, pravi, da se zavzema za razumno EU in da želijo spremeniti pravila igre. Politični skupini EPP in SD bosta po rezultatih raziskave morali k sodelovanju privabiti še vsaj politično skupino liberalcev Alde.
Pomembno je, da se tradicionalne stranke enotno predstavijo kot simboli sprememb v okolju, v katerem se bodo evroskeptične stranke predstavljale kot branilke statusa quo v Evropi, saj v primeru močnega tabora evroskeptičnih strank in razdeljenega tabora proevropskih strank grozi nevarnost ohromitve v jedru EU, menijo avtorji poročila.
Proevropske stranke bi se morale osredotočiti na vprašanja, s katerimi se mora ukvarjati Evropa po volitvah, ne na institucije EU, še izpostavljajo. Med ključnimi vprašanji so po njihovih ugotovitvah cenovno dostopna stanovanja, vključujoča gospodarska rast, socialna integracija, boj proti korupciji in podnebnim spremembam.
Ključno vprašanje je, ali bo desni blok nova politična sila ali se bodo mladi proevropski volivci mobilizirali okoli optimistične in napredne vizije Evrope, še dodajajo v raziskavi. Napovedujejo tudi, da bo naslednji Evropski parlament izjemno razdrobljen, z radikalno različnimi vizijami Evrope, ki se bodo med seboj borile za vpliv.
Vloga Velike Britanije bo v bitki idej med proevropskimi in evroskeptičnimi silami po navedbah avtorjev poročila bistvena, saj sodelovanje Britancev na volitvah krepi argument evroskeptikov, da se EU-ja ne da reformirati, češ da je Velika Britanija želela oditi iz kluba, pa ji tega niso dovolili.
V ECFR so izračunali, da bo EPP z 45,2% verjetnostjo dobila med 180 in 190 sedežev, z 32% verjetnostjo med 170 in 180 sedežev, s 17,1% verjetnostjo pa med 200 in 210 sedeži. Skupina SD bi z 45,5% verjetnostjo prejela med 140 in 150 sedežev, z 39,1% verjetnostjo med 130 in 140 sedežev. Desničarska Evropa narodov in Svobode ter levosredinski liberalci ALDE bi z nekaj več kot 50 % verjetnostjo dobili med 80 in 110 sedežev v parlamentu.
To po navedbah avtorjev poročila kliče k spremembam v sodelovanju tradicionalnih proevropskih sil. Velika koalicija desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) in socialdemokratov (S&D) prvič ne bo več imela več kot polovice sedežev - raziskave ji napovedujejo okoli 43 odstotkov mest, zato bo ključno sodelovanje z liberalci (Alde) in Zelenimi.
Napovedujejo tudi, da bo naslednji Evropski parlament izjemno razdrobljen, z radikalno različnimi vizijami Evrope, ki se bodo med seboj borile za vpliv.
Delež sedežev evroskeptikov naj bi se povečal s sedanjih 30 na okoli 35 odstotkov, ugotavljajo avtorji raziskave. Protievropske stranke so sicer zelo raznolika skupina, njihove prioritete ukoreninjene v nacionalni politiki in njihova zmožnost sodelovanja nikakor ni zajamčena, a vendar izpostavljajo, da si je njihovo sodelovanje danes laže zamisliti kot pred petimi leti.
Ena od bistvenih razlik je v tem, da so njihova stališča sčasoma postala zmernejša, na primer niso kategorično proti EU oziroma za izstop njihove države iz EU. Vodja italijanske Lige, Matteo Salvini, ki je pred dnevi v Milanu napovedal koalicijo desnih strank za evropske volitve, pravi, da se zavzema za razumno EU in da želijo spremeniti pravila igre. Politični skupini EPP in SD bosta po rezultatih raziskave morali k sodelovanju privabiti še vsaj politično skupino liberalcev Alde.
Tradicionalne stranke bodo morale sodelovati
Pomembno je, da se tradicionalne stranke enotno predstavijo kot simboli sprememb v okolju, v katerem se bodo evroskeptične stranke predstavljale kot branilke statusa quo v Evropi, saj v primeru močnega tabora evroskeptičnih strank in razdeljenega tabora proevropskih strank grozi nevarnost ohromitve v jedru EU, menijo avtorji poročila.
Proevropske stranke bi se morale osredotočiti na vprašanja, s katerimi se mora ukvarjati Evropa po volitvah, ne na institucije EU, še izpostavljajo. Med ključnimi vprašanji so po njihovih ugotovitvah cenovno dostopna stanovanja, vključujoča gospodarska rast, socialna integracija, boj proti korupciji in podnebnim spremembam.
Kako se bodo odločili mladi?
Ključno vprašanje je, ali bo desni blok nova politična sila ali se bodo mladi proevropski volivci mobilizirali okoli optimistične in napredne vizije Evrope, še dodajajo v raziskavi. Napovedujejo tudi, da bo naslednji Evropski parlament izjemno razdrobljen, z radikalno različnimi vizijami Evrope, ki se bodo med seboj borile za vpliv.
Vloga Velike Britanije bo v bitki idej med proevropskimi in evroskeptičnimi silami po navedbah avtorjev poročila bistvena, saj sodelovanje Britancev na volitvah krepi argument evroskeptikov, da se EU-ja ne da reformirati, češ da je Velika Britanija želela oditi iz kluba, pa ji tega niso dovolili.
Poročilo temelji na podatkih iz raziskave, ki jo je februarja in marca opravil YouGov za ECFR v 14 članicah unije, ki predstavljajo 80 odstotkov sedežev v Evropskem parlamentu. Slovenije ni med njimi. Objavil jo je ECFR v sklopu projekta Unlock Europe's Majority, katerega cilj je boj proti vzponu protievropskih sil.
Kakšen je verjetni razplet?
V ECFR so izračunali, da bo EPP z 45,2% verjetnostjo dobila med 180 in 190 sedežev, z 32% verjetnostjo med 170 in 180 sedežev, s 17,1% verjetnostjo pa med 200 in 210 sedeži. Skupina SD bi z 45,5% verjetnostjo prejela med 140 in 150 sedežev, z 39,1% verjetnostjo med 130 in 140 sedežev. Desničarska Evropa narodov in Svobode ter levosredinski liberalci ALDE bi z nekaj več kot 50 % verjetnostjo dobili med 80 in 110 sedežev v parlamentu.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
4 komentarjev
GroKo
Ta opcija oz. "plan B", pri čemer bi EPP oblikovala koalicijo z ENF, se mi zdi izjemno malo verjeten, če že ne praktično nemogoč. ENF namreč velja za skrajno desnico, evroskeptike, s katerimi velika večina (desnosredinskih-zmernih) članic EPP (kamor denimo spada tudi nemška CDU) noče imeti opravka. Če se bo že namesto "velike" koalicije (EPP+PES+najverjetneje ALDE), ki je po mojem mnenju daleč najverjetnejša opcija, vzpostavila neka "desnosredinska" koalicija, je po mojem mnenju realno mogoča zgolj koalicija EPP+ECR+ALDE. Sam bom šel celo tako daleč, da bom rekel, da se mi kot verjetnejša alternative od koalicije EPP+ECR+ENF zdi celo "levosredinska" koalicija po slovenskem vzoru z zunanjo podporo skrajne levice (PES/S&D+ALDE+Zeleni/EFA+podpora GUE/NGL).
danijelnavodnik123
Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina zato se od uredništev pričakujejo prevodi grafov ali pa njihova podrobna pojasnitev v slovenskem jeziku. To velja za vse medije in dajte to spoštovati.
Teodor
Nenačelna koalicija EPP ,SD in levih liberalcev bi pomenila nadaljevanje globalistične politike, ki bi se končala v krvavem razpadu unije.
EU, če hoče preživeti, mora narediti korak nazaj. Uspeh domovinskih sil na EU volitvah, pomeni glas ljudstva, ki ne sme biti prezrt, sicer bi prišlo do popolne radikalizacije političnega prostora.
Za začetek naj novinarji opustijo pridevnik "skrajni", ko opisujejo domovinske stranke. Ker lahko se zgodi, da bodo prav globalisti v novem parlamentu tako obrobni, da bi jih lahko imenovali skrajneži.
helena_3
Ljudstvo ne bo šlo volit. Tudi taki resni ljudje ne - ker jih politika ne zanima, pravijo. Dokler živijo v miru in imajo polne krožnike - dodajam jaz. Sanja se jim ne, kako hitro se to lahko spremeni. Drugi bodo pa podprli LGBT in kulturo smrti. Dovolj je prebrati nekaj forumov in se pogovarjati z ljudmi "pri kofetu", pa začutiš, kako diha "ljudstvo". Tako da radikalizem - tako levi kot desni - ne zajame dovolj velike množice. Ne delajte si utvar.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.