Bo Turčijo doletela usoda Venezuele in kaj bi to pomenilo za Evropo?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Prejšnji ponedeljek je turška lira padla rekordno nizko – na pet lir za dolar, kasneje še na sedem lir za dolar, kar je povzročilo paniko v državi, pa tudi strah v Evropi. Dolgoročno pa kaže na večje obrate v mednarodnih zavezništvih.

Vsega je kriv pastor


Padec je bil odziv trga na objavo sankcij, ki jih je Donald Trump uvedel proti Turčiji zaradi aretacije ameriškega evangeličanskega pastorja Andrewa Brunsona v Turčiji, kjer ga obtožujejo podpore terorizmu – sodelovanja s Fethullahom Gülenom, bivšim imamom, ki po mnenju turških oblasti poskuša zrušiti turško vlado.

V Turčiji je nastal preplah. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je takoj izjavil, da "ni ekonomskih razlogov za padec lire" ter da gre za zaroto proti Turčiji, ljudi pa pozval, naj ne kupujejo tujih valut.

Katastrofa za Turčijo


Za turško gospodarstvo je to katastrofa, saj se je vrednost lire v primerjavi z dolarjem v enem letu prepolovila. Turčiji sedaj grozi hiperinflacija, ki bo uničila državo in njene finančne rezerve.

Tudi ameriška investicijska banka Goldman Sachs je pred časom opozorila, da se bodo turške banke pri tečaju 7,1 lire za dolar približale stečaju, ker bodo tedaj njihove kapitalske rezerve uničene.

Tak scenarij bi bil za Evropsko unijo slabši od grške krize ne le zato, ker v Turčiji deluje veliko evropskih bank in družb, temveč tudi zato, ker nihče ne bi mogel nadzirati posledic, ki bi jih to prineslo državi z 80 milijoni ljudmi, ki je vpeta v vojne na mejah in drugod.

Na stanje, ki gre v smeri Venezuelskega kaže tudi letno povišanje cen v Turčiji, ki napoveduje hudo gospodarsko krizo in odhod tujih vlagateljev. Inflacija v državi je junija znašala 15,4%, kar je najvišja raven od leta 2003. Ekonomisti, ki so stanje v Turčiji komentirali za Bloomberg, menijo, da je stanje logična posledica državne ekonomske politike ter da Turčija utegne ponoviti Venezuelsko usodo.

Turčija išče nove zaveznike


Turki trdno verjamejo, da bo Erdgogan državo rešil. "Mnogi opazovalci se bojijo krepitve nacionalizma in anti-ameriških čustev med Turki. Turniška propada turškega zakona skorajda enoglasno obtožuje Washingtonu in noče videti Erdoganovih napak", piše Bloomberg.

Turški minister za finance Berat Albayrak je sicer dejal, da je država že začela izvajati akcijski načrt, ki naj bi pomiril vlagatelje.

"Obračali se bomo na nove zveze in nove trge," je ob tem za državne medije izjavil Erdogan, ki se kljub špekulacijam, da bo Turčija zaveznike iskala v Arabskem svetu, obrača k večjim silam. "Pripravili smo poseben akcijski načrt za sodelovanje s Kitajsko, Mehiko, Rusijo in Indijo," je dejal dolgotrajni zaveznik ZDA, ki v novih povezavah vidi odgovor na krizo, ki jo povzroča Trumpova svetovna trgovinska vojna.
Embed from Getty Images

Kaj bo kriza pomenila za EU?


Nemška kanclerka Angela Merkel je v ponedeljek Turčijo pozvala, naj zagotovi neodvisnost svoje centralne banke in poudarila, da je v nemškem interesu ekonomsko uspešna Turčija.

"Mednarodni denarni sklad zagotovo ima načrt za reševanje Turčije," verjame ekonomski komentator Deutsche Welle Henrik Böhme. Nenazadnje je imel Sklad tak načrt tudi l. 2002, ko je bila Turčija nestabilna država, s 40-odstotno stopnjo inflacije in visoko brezposelnostjo, dodaja. Prav z njegovo pomočjo se je Erdogan vzpel na oblast in državi prinesel blaginjo in politično stabilnost, za katero Evropa upa, da jo bo uspel ohraniti.

Čeprav Böhme meni, da EU še nima razloga za strah, hkrati opozarja da bi turška finančna kriza lahko povzročala dodatne glavobole v Evropi, ki že tako trepeta pred negotovimi izidi pogajanj o Brexitu in obupuje zaradi nepredvidljive trgovinske politike ZDA.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike