Bo Turčijo doletela usoda Venezuele in kaj bi to pomenilo za Evropo?

Svet

Uredništvo

Komentarjev: 9

Embed from Getty Images
Prejšnji ponedeljek je turška lira padla rekordno nizko – na pet lir za dolar, kasneje še na sedem lir za dolar, kar je povzročilo paniko v državi, pa tudi strah v Evropi. Dolgoročno pa kaže na večje obrate v mednarodnih zavezništvih.

Vsega je kriv pastor

Padec je bil odziv trga na objavo sankcij, ki jih je Donald Trump uvedel proti Turčiji zaradi aretacije ameriškega evangeličanskega pastorja Andrewa Brunsona v Turčiji, kjer ga obtožujejo podpore terorizmu – sodelovanja s Fethullahom Gülenom, bivšim imamom, ki po mnenju turških oblasti poskuša zrušiti turško vlado.

V Turčiji je nastal preplah. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je takoj izjavil, da “ni ekonomskih razlogov za padec lire” ter da gre za zaroto proti Turčiji, ljudi pa pozval, naj ne kupujejo tujih valut.

Katastrofa za Turčijo

Za turško gospodarstvo je to katastrofa, saj se je vrednost lire v primerjavi z dolarjem v enem letu prepolovila. Turčiji sedaj grozi hiperinflacija, ki bo uničila državo in njene finančne rezerve.

Tudi ameriška investicijska banka Goldman Sachs je pred časom opozorila, da se bodo turške banke pri tečaju 7,1 lire za dolar približale stečaju, ker bodo tedaj njihove kapitalske rezerve uničene.

Tak scenarij bi bil za Evropsko unijo slabši od grške krize ne le zato, ker v Turčiji deluje veliko evropskih bank in družb, temveč tudi zato, ker nihče ne bi mogel nadzirati posledic, ki bi jih to prineslo državi z 80 milijoni ljudmi, ki je vpeta v vojne na mejah in drugod.

Na stanje, ki gre v smeri Venezuelskega kaže tudi letno povišanje cen v Turčiji, ki napoveduje hudo gospodarsko krizo in odhod tujih vlagateljev. Inflacija v državi je junija znašala 15,4%, kar je najvišja raven od leta 2003. Ekonomisti, ki so stanje v Turčiji komentirali za Bloomberg, menijo, da je stanje logična posledica državne ekonomske politike ter da Turčija utegne ponoviti Venezuelsko usodo.

Turčija išče nove zaveznike

Turki trdno verjamejo, da bo Erdgogan državo rešil. “Mnogi opazovalci se bojijo krepitve nacionalizma in anti-ameriških čustev med Turki. Turniška propada turškega zakona skorajda enoglasno obtožuje Washingtonu in noče videti Erdoganovih napak“, piše Bloomberg.

Turški minister za finance Berat Albayrak je sicer dejal, da je država že začela izvajati akcijski načrt, ki naj bi pomiril vlagatelje.

“Obračali se bomo na nove zveze in nove trge,” je ob tem za državne medije izjavil Erdogan, ki se kljub špekulacijam, da bo Turčija zaveznike iskala v Arabskem svetu, obrača k večjim silam. “Pripravili smo poseben akcijski načrt za sodelovanje s Kitajsko, Mehiko, Rusijo in Indijo,” je dejal dolgotrajni zaveznik ZDA, ki v novih povezavah vidi odgovor na krizo, ki jo povzroča Trumpova svetovna trgovinska vojna.
Embed from Getty Images

Kaj bo kriza pomenila za EU?

Nemška kanclerka Angela Merkel je v ponedeljek Turčijo pozvala, naj zagotovi neodvisnost svoje centralne banke in poudarila, da je v nemškem interesu ekonomsko uspešna Turčija.

“Mednarodni denarni sklad zagotovo ima načrt za reševanje Turčije,” verjame ekonomski komentator Deutsche Welle Henrik Böhme. Nenazadnje je imel Sklad tak načrt tudi l. 2002, ko je bila Turčija nestabilna država, s 40-odstotno stopnjo inflacije in visoko brezposelnostjo, dodaja. Prav z njegovo pomočjo se je Erdogan vzpel na oblast in državi prinesel blaginjo in politično stabilnost, za katero Evropa upa, da jo bo uspel ohraniti.

Čeprav Böhme meni, da EU še nima razloga za strah, hkrati opozarja da bi turška finančna kriza lahko povzročala dodatne glavobole v Evropi, ki že tako trepeta pred negotovimi izidi pogajanj o Brexitu in obupuje zaradi nepredvidljive trgovinske politike ZDA.

Povezani članki

9 komentarjev

  2. Erdogan bo vse begunce nagnal v Evropo. Kaj to pomeni za nas? Katastrofo, saj se bodo meje kot je Avstrija, Italija in Madžarska zaprle neprepustno, naša cmerava vlada, pa bo zasedala in pametnjačila, levica pa minirala vse dogovore, ki ji ne bodo všeč. Katastrofa.

  3. Zdaj se bo videlo iz kakšnega “testa” je Evropa.Nič kaj prijetno ni,ko spoznaš,da “ekonomska moč” ni zadost za stabilnost ,razvoj in blagostanje v državi.Pomembna in najdražja je varnost.In Evropa se je razvadila pod “varnostno marelo” ZDA.ZDA so do Trumpa,Evropo razvajale.Evropa je vseskozi premalo vlagala v varnost in preveč v svoj “luksuz”.Zdaj pa prihaja realnost.Soočati se mora z migrantsko krizo,s trgovinskimi problemi z ZDA(brezobraznim Trump),s Turčijo,ki postaja nazaj “bolnik ob Bosporju”,notranjimi problemi- islam,migranti,z Brexitom, z Rusijo(Ukrajina),s Kitajsko.Skratka,problemi in izzivi.
    V tej situaciji se lahko zgodi :
    1.Evropa lahko čaka,kar bo bo.
    2.Evropa popusti ZDA in postane protektorat ZDA.
    3.Evropa se začne aktivno ukvarjati z neodvisno politiko,gospodarstvom,varnostjo-obrambo(zlasti Nemčija se mora znebiti manjvrednostnega kompleksa na področju obrambe-varnosti(zaradi druge svetovne vojne)).
    Odločitev ni lahka,je pa nujna.Mislim,da je točka 3. za Evropo edina dobra in sprejemljiva.Na dolgi rok se morajo vzpostaviti enakopravni odnosi z vsemi velikimi partnerji.
    Problem Evrope je v preveliki odvisnosti od ZDA na področju obrambe-varnosti.Evropa deluje brez ZDA povsem nebogljeno.Zdaj se vidi,kaj pomeni ekonomsko močna država,ki pa je varnostno-obrambno manjvredna(inferiorna).To je evropski primankljaj.Veliko več različnih resursov je potrebno usmeriti v obrabmbno-varnostno moč Evrope.Spremeniti se mora tudi miselnost.Evropa mora začutiti svojo sposobnost aktivne obrambe in varnosti.Brez tega,niti močno gospodarstvo ne pomeni rešitev.
    Dolgoročno Turčija pomeni problem,ki ga Evropi ni potrebno reševati.Turčija je problem ZDA,Rusije,Kitajske in predvsem bogatih arabskih držav(ki morajo biti vključene v reševanje migrantske krize,in jo ne povzročati).Od tu naprej se lahko Evropa vključuje.Evropa ne sme ponavljati napak neprevidnega vlaganja v Turčijo in sicer v arabske države.
    Evropa je na momente preveč zaletava.Poleg tega mora paziti komu daje “garancije”.Posebno občutljivo je bančništvo s svojim “pohlepom”.Dokler bančništvo ne prevzame aktivnih rizikov,Evropa ne more in ne sme riskirati.Zelo preprosto,a težko izvedljivo.Je pa nujno.

      • Dzi nu nje ja,bodi natančen,jaz sem Slovenski štor.V današnji Sloveniji je to čast in velika vrednota.
        Dr.Janshari iz PRISHTIN mi ne more povečati volilno bazo,ker je kosovski državljan.Ti bi verjetno rad,da bi bilo v Sloveniji čim več migrantov,slutim,iz arabskih držav(čimveč muslimanov).Malo si zamešal,to je tvoja volilna baza in ne moja.
        Že tvoje ime mi pove, veliko o tebi.Nič se ne boj za svojo prihodnost.Sedaj,ko dobimo levo-levo vlado,se bodo, tudi tebi odprla “nebesa”.Imel boš “raj na Zemlji”.Nisem ti “fauš”.
        Prosim te,ne bodi preveč pohlepen in razposajen,da bomo lahko tudi drugi živeli.
        Vem,da ti to ne paše,vendar se boš moral sprijazniti.
        Ne podcenjuj slovenske štore!

  4. Turcija ni problem, mi Zahod, ker si jo na vsak nacin zelimo podrediti, smo problem….Venezuela z vso politicno prtljago bi z lahkoto prezivela, ker je bogata bogastva, katere lacna je severna soseda, Trump in Zahod , ki zrejo sebi neprimerne druzbene ureditve in ji pac ne dovolijo drugacne eksistence ….Slovenija je samo privesek in stevilo nepomembnih, ki trpijo zaradi svoje majhnosti in necesa, ki je ovrednoteno kot vse splosna koleteralna skoda na pohodu bogatih….. smo in nismo! Ist so simple for those on the other side of the pound!
    Huge fighting will result out of all these discrepancies…and the survivors will be searching for each other with the fires burning high in the sky so that the light will be seen far and wide … for those who will stay alive..to come together and will be only few left over….

Komentiraj