Bo tudi v Ukrajini oblast prevzel komik? Kako situacijo vidi opazovalec volitev Žan Mahnič
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
V nedeljo bodo predsedniške volitve v Ukrajini. Trideset milijonov Ukrajincev bo imelo jutri možnost voliti novega predsednika države. Kandidatov je 39, favoriti so trije, ankete pa kažejo na zmago priljubljenega komika Zelenskega v drugem krogu volitev 21. aprila.
Vsi prvi trije favoriti so pro-zahodno usmerjeni, pro-ruski kandidat Jurij Bojko je po anketah šele na 4. mestu.
V zadnjem dnevu volilne kampanje pred jutrišnjimi predsedniškimi volitvami v Ukrajini je predsednik Petro Porošenko zatrdil, da bo premagal komika Vladimira Zelenskega, ki je sicer tudi predsednik države, a za zdaj samo v priljubljeni televizijski nadaljevanki.
Toda ankete so za Porošenka neizprosne in kažejo, da se morda ne bo uvrstil niti v drugi krog. Po eni zadnjih, ki ne odstopa od drugih, bo dobil 16,4 odstotka glasov, prvi je bil Zelenski s 27,7 odstotka, v drugi krog pa bi se uvrstila še nekdanja premierka Julija Timošenko s 16,6 odstotka glasov.
Čeprav je država med vsemi, ki v celoti ležijo v Evropi, največja, je so milijoni Ukrajink in Ukrajincev brezupno v senci svojega močnega soseda, ruskega medveda. Ta je leta 2014, po padcu proruskega predsednika Janukoviča, Rusiji priključil krim, v vzhodni regiji Donbas pa podpira separatiste v vojni, ki je do zdaj zahtevala 13 tisoč življenj.
Zato ni presenetljivo, da vidijo Ukrajinci, ki hočejo ohraniti svoj jezik, kulturo in državo, rešitev v odmiku od Rusije in v naslonitvi na Evropsko unijo in zvezo Nato.
Za Domovina.je je situacijo komentiral poslanec Žan Mahnič, ki je trenutno v Ukrajini kot opazovalec volitev iz Slovenije preko Parlamentarne skupščine zveze Nato in Parlamentarne skupščine OVSE:
"Za razliko od leta 2014, ko so po padcu režima predsednika Viktorja Janukoviča potekale predsedniške in parlamentarne volitve, tokrat ni v ospredju vprašanje ali članstvo Ukrajine v Evropski uniji in zvezi Nato ali biti še naprej pod okriljem Ruske Federacije, kajti Ukrajinci so si v tem enotni in ukrajinski parlament je s spremembo ustave zavezal vse vodilne politike, da morajo narediti vse, da se Ukrajina čim prej pridruži omenjenima evroatlantskima integracijama," sporoča Mahnič.
Kot pravi poslanec največje slovenske opozicijske stranke, je aktualni predsednik Petro Porošenko v zadnjih petih letih stopil na pot reform, kljub temu, da mu ni uspelo uresničiti vseh zastavljenih ciljev oz. bolje rečeno zahtev, ki jih imajo prebivalci Ukrajine.
"Pomembnejše reforme so bile narejene na področju lokalne samouprave, kjer je prišlo do določene decentralizacije, na področju pravosodja, kjer bi lahko rekli, da je bila na nek način izvedena lustracija, in na področju obrambe in varnosti, kjer je prišlo do modernizacije policije in vojske, slednje predvsem glede na vojno stanje z Rusko Federacijo na vzhodu države."
Po njegovih besedah pa Ukrajino čaka še veliko dela na področju gospodarstva in sociale. Velik problem imajo z odseljevanjem mladih.
"Trenutno je največja grožnja ponovni izvolitvi Porošenka njegov glavni protikandidat Vladimir Zelenski. Sicer nima niti programa niti politične vizije, predstavlja se kot anti establishment, ne hodi na soočenja, vendar pa je kot igralec in komedijant, ki je vodil oddaje in šove na televiziji, izjemno priljubljen in preko družbenih omrežij uspešno nagovarja mlajšo populacijo."
Če mu bo ta sledila tudi na volišča, pravi Mahnič, bo ta zagotovo zmagal v prvem krogu. glavno vprašanje pa potem ostaja drugi krog, tudi zaradi vprašanja podpore bivše ukrajinske premierke Julije Timošenko, ki ji ankete trenutno kažejo tretje mesto.
V nedeljo bodo predsedniške volitve v Ukrajini. Trideset milijonov Ukrajincev bo imelo jutri možnost voliti novega predsednika države. Kandidatov je 39, favoriti so trije, ankete pa kažejo na zmago priljubljenega komika Zelenskega v drugem krogu volitev 21. aprila.
Vsi prvi trije favoriti so pro-zahodno usmerjeni, pro-ruski kandidat Jurij Bojko je po anketah šele na 4. mestu.
Anketne napovedi
V zadnjem dnevu volilne kampanje pred jutrišnjimi predsedniškimi volitvami v Ukrajini je predsednik Petro Porošenko zatrdil, da bo premagal komika Vladimira Zelenskega, ki je sicer tudi predsednik države, a za zdaj samo v priljubljeni televizijski nadaljevanki.
Toda ankete so za Porošenka neizprosne in kažejo, da se morda ne bo uvrstil niti v drugi krog. Po eni zadnjih, ki ne odstopa od drugih, bo dobil 16,4 odstotka glasov, prvi je bil Zelenski s 27,7 odstotka, v drugi krog pa bi se uvrstila še nekdanja premierka Julija Timošenko s 16,6 odstotka glasov.
Čeprav je država med vsemi, ki v celoti ležijo v Evropi, največja, je so milijoni Ukrajink in Ukrajincev brezupno v senci svojega močnega soseda, ruskega medveda. Ta je leta 2014, po padcu proruskega predsednika Janukoviča, Rusiji priključil krim, v vzhodni regiji Donbas pa podpira separatiste v vojni, ki je do zdaj zahtevala 13 tisoč življenj.
Zato ni presenetljivo, da vidijo Ukrajinci, ki hočejo ohraniti svoj jezik, kulturo in državo, rešitev v odmiku od Rusije in v naslonitvi na Evropsko unijo in zvezo Nato.
Dve tretjini Ukrajincev Rusijo vidijo kot agresorsko državo, večinska pa podpirajo tudi vključitev Ukrajine v zvezo NATO
Analiza in komentar opazovalca volitev
Za Domovina.je je situacijo komentiral poslanec Žan Mahnič, ki je trenutno v Ukrajini kot opazovalec volitev iz Slovenije preko Parlamentarne skupščine zveze Nato in Parlamentarne skupščine OVSE:
"Za razliko od leta 2014, ko so po padcu režima predsednika Viktorja Janukoviča potekale predsedniške in parlamentarne volitve, tokrat ni v ospredju vprašanje ali članstvo Ukrajine v Evropski uniji in zvezi Nato ali biti še naprej pod okriljem Ruske Federacije, kajti Ukrajinci so si v tem enotni in ukrajinski parlament je s spremembo ustave zavezal vse vodilne politike, da morajo narediti vse, da se Ukrajina čim prej pridruži omenjenima evroatlantskima integracijama," sporoča Mahnič.
Kot pravi poslanec največje slovenske opozicijske stranke, je aktualni predsednik Petro Porošenko v zadnjih petih letih stopil na pot reform, kljub temu, da mu ni uspelo uresničiti vseh zastavljenih ciljev oz. bolje rečeno zahtev, ki jih imajo prebivalci Ukrajine.
"Pomembnejše reforme so bile narejene na področju lokalne samouprave, kjer je prišlo do določene decentralizacije, na področju pravosodja, kjer bi lahko rekli, da je bila na nek način izvedena lustracija, in na področju obrambe in varnosti, kjer je prišlo do modernizacije policije in vojske, slednje predvsem glede na vojno stanje z Rusko Federacijo na vzhodu države."
Po njegovih besedah pa Ukrajino čaka še veliko dela na področju gospodarstva in sociale. Velik problem imajo z odseljevanjem mladih.
"Trenutno je največja grožnja ponovni izvolitvi Porošenka njegov glavni protikandidat Vladimir Zelenski. Sicer nima niti programa niti politične vizije, predstavlja se kot anti establishment, ne hodi na soočenja, vendar pa je kot igralec in komedijant, ki je vodil oddaje in šove na televiziji, izjemno priljubljen in preko družbenih omrežij uspešno nagovarja mlajšo populacijo."
Niti ne gre samo za to, da je (popularen kot) komik. V Toskani ima poleg Abramoviča vilo s 15 sobami ...! https://t.co/fSDcW7M4Cd
— Boštjan M. Zupančič (@bmz9453) March 30, 2019
Če mu bo ta sledila tudi na volišča, pravi Mahnič, bo ta zagotovo zmagal v prvem krogu. glavno vprašanje pa potem ostaja drugi krog, tudi zaradi vprašanja podpore bivše ukrajinske premierke Julije Timošenko, ki ji ankete trenutno kažejo tretje mesto.
Ukrajina je testni poligon ruske kibernetske vojske
Po ruski priključitvi Krima leta 2014 Moskva Ukrajino uporablja kot laboratorij za preizkušanje zmogljivosti svoje vse bolj agresivne kibernetske vojske, piše spletna stran vicenews. Vrstijo se napadi na državno energetsko infrastrukturo in na druge gospodarske sisteme.
Tudi v času volitev so ukrajinski državni podporni sistemi za njihovo izvedbo bombardirani kot še nikoli nikjer na svetu, poročajo ukrajinski, evropski in ameriški viri. Hekerji naj bi skušali vdreti v ključno nacionalno infrastrukturo ter povzročiti kaos in zmedo okrog nedeljskih volitev.
Poznavalci pravijo, da gre za svojevrstni testni poligon za kibernetske akcije Rusije drugje po svetu, pri čemer naj bi srednjeročna glavna tarča bile ameriške predsedniške volitve 2020.
Po ruski priključitvi Krima leta 2014 Moskva Ukrajino uporablja kot laboratorij za preizkušanje zmogljivosti svoje vse bolj agresivne kibernetske vojske, piše spletna stran vicenews. Vrstijo se napadi na državno energetsko infrastrukturo in na druge gospodarske sisteme.
Tudi v času volitev so ukrajinski državni podporni sistemi za njihovo izvedbo bombardirani kot še nikoli nikjer na svetu, poročajo ukrajinski, evropski in ameriški viri. Hekerji naj bi skušali vdreti v ključno nacionalno infrastrukturo ter povzročiti kaos in zmedo okrog nedeljskih volitev.
Poznavalci pravijo, da gre za svojevrstni testni poligon za kibernetske akcije Rusije drugje po svetu, pri čemer naj bi srednjeročna glavna tarča bile ameriške predsedniške volitve 2020.
Inside the massive cyber war between Russia and Ukraine https://t.co/J1vr9dRv9F
— toomas hendrik ilves (@IlvesToomas) March 30, 2019
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
2 komentarja
Alojzij Pezdir
Kaže, da bosta primitivni populizem in spektakularizacija politike tudi v Ukrajini navrgla v politične vrhove še enega brezhrbteničnega in brezidejnega zabavljača, ki zna ljudem govoriti, kar in kako radi slišijo, in ki jih zlahka ujame v past domnevne neskorumpiranosti oz. samooklicane politične "nedolžnosti".
Da se v ozadju takega "slamnatega moža" vselej skrivajo mogočni "animatorji" in "donatorji" iz domačega in tujega politično-kriminalnega podzemlja, ki političnega "odrešenika" medijsko in finančno in javnomnenjsko mogočno "napumpajo" ter poskrbijo za njegove zveste "pse čuvaje", tudi že vemo iz izkušenj drugih in nam bližjih skorumpiranih držav in režimov.
Dobro tudi že vemo, kdo se zadnji smeje šalam in domislicam teh in takih samovšečnih in samopašnih "vicmaherjev" (namreč tisti, ki so jih začasno in na videz postavili "na oblast") ter kdo vselej in vedno poravna račun za njihov razkošni zapitek, namreč vedno znova in še enkrat ogoljufano ter naplahtano ljudstvo, davkoplačevalci in volivci.
MEFISTO
Za Vladimira Zelenka ne vem, za našega Serpentinška pa vem, da ni komik.
Biti komik je žlahtno poslanstvo in sposobnost, ki sta dana redkim ljudem.
Docela nekaj drugega pa je komedijanstvo v šankarskem pomenu te besede.
Razliko med komikom in komedijantom lahko primerjamo z razliko med tistim,ki je duhovit in med tistim, ki le duhoviči.
Žlahten komik je lahko koristen tudi v politiki, s komedijantom si pa ljudje ne morejo veliko pomagati, kar pa po navadi prepozno ugotovijo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.