Bo Slovenija dobila ministrico, soodgovorno za »ustvarjanje smrtonosnih razmer na Balkanski migrantski poti«?

Foto: Posnetek zalona Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
V civilni pobudi Infokolpa so kritični do Tatjane Bobnar kot kandidatke za notranjo ministrico. Očitajo ji vračanje migrantov na Hrvaško, pri čemer je, kot ugotavljamo v komentarju uredništva, predvsem opravljala svoje delo.

V vse bolj zaostrenih mednarodnih razmerah smo preverili tudi koalicijsko pogodbo na tem področju. Ta je sicer precej splošna, a kaže na smer sproščanja nadzora na meji in večjo politiko odprtih vrat.

Vse to v času, ko število nezakonitih prehodov meje znova narašča, mednarodne razmere pa ustvarjajo okolje, v katerem lahko pričakujemo vse večje migrantske valove.

Več organizacij pod vodstvom Civilne iniciative Infokolpa je kritičnih do predlagane kandidatke za notranjo ministrico Tatjano Bobnar. V današnji protestni izjavi pred Državnim zborom so povedali, da je bila v času njenega vodenja policije vzpostavljena praksa »množičnih izgonov« ljudi, ki so nameravali zaprositi za mednarodno zaščito.

Skupno naj bi z vračanjem prišlekov na Hrvaško preprečili 29.865 ilegalnih prehodov meje, 16.000 v času, ko je Policiji načelovala Bobnarjeva. Zaradi tega ji očitajo, da je soodgovorna za »ustvarjanje smrtonosnih razmer na Balkanski migrantski poti«.

Od Bobnarjeve zahtevajo jasno opravičilo in priznanje "posledic njenih dejanj", strategijo poprave krivic za nazaj ter politiko humanosti v prihodnje, spopadanje z domnevnimi kršitvami temeljnih pravic migrantov ter odstranitev žice s slovensko-hrvaške meje.

Koalicijska pogodba napoveduje lajšanje azilnih postopkov


V osnutku koalicijske pogodbe je sicer zapisano, da bodo »prosilcem za azil zagotavljali varnejše migracijske standarde ter hitre in učinkovite azilne postopke, ki bodo spoštovali temeljne človekove pravice in svoboščine.« Pogoje za mednarodno zaščito nameravajo olajšati.

Do konca leta nameravajo z južne meje odstraniti tudi žico in tehnične ovire, preganjati pa nameravajo tihotapske združbe, ki tihotapijo ljudi čez mejo. V novi  migracijski strategiji, ki jo napovedujejo, bodo posebej poudarili »spoštovanje človekovih pravic s poudarkom na varovanju ranjlivih skupin«.

Po vstopu v schengen ograja ne bo več potrebna


Ograja na južni slovenski meji sicer ne bo več potrebna takrat, ko bo Hrvaška vstopila v območje schengna in se bo s tem zunanja meja schengenskega območja prestavila na hrvaško mejo z Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno Goro. Da bi po vstopu Hrvaške v schengen odstranili ograjo z meje, so v predvolilni kampanji napovedali tudi v SDS, ki sicer velja za striktnejšo zagovornico strogega nadzora na mejah.

Do takrat pa je Slovenija še vedno dolžna varovati zunanjo mejo schengenskega območja. Da v tem oziru ni deležna popolnega zaupanja, kaže dejstvo, da nadzora na meji, kljub pritiskom s strani Slovenije in Evropske unije, še vedno ni odpravila Avstrija, ki je v preteklosti v primeru, da tega ne bi storila Slovenija, sama napovedovala postavitev ograje na slovensko-avstrijski meji.

Če ne bo blokade, bo vstop Hrvaške v schengen po ocenah poznavalcev izveden do konca tega leta, kar bi lahko sovpadlo z obljubo leve koalicije iz koalicijske pogodbe o odstranitvi žice in ograj z meje.

Ilegalnih prehodov meje v prvih mesecih leta dvakrat več kot lani


Slovenija je še vedno del Balkanske migracijske poti, po kateri se pritisk znova povečuje. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta je slovenska policija obravnavala 2.023 ilegalnih prehodov državne meje, kar je skoraj dvakrat toliko kot v istem obdobju lani, ko so jih zabeležili 1.140. Največ je bilo Afganistancev, sledijo Hrvatje, Turki in Pakistanci.

Vir grafa: Poročilo policije o ilegalnih migracijah, marec 2022


Petkrat večje kot lani v istem obdobju je tudi število prošenj za azil. Teh je bilo obravnavanih 1.916. Največ je bilo Afganistancev (656), sledijo Ukrajinci (378), Turki (123) in Pakistanci (108). V zimskih mesecih je običajno ilegalnih prehodov meje najmanj, zato policija v prihodnje pričakuje še večji porast migracij.

Povečanje migracij gre pričakovati tudi zaradi sprostitev epidemičnih omejitev po svetu ter pomanjkanja hrane, ki se v več država obeta zaradi izpada dobav žit iz Ukrajine in Rusije, ki sta med večjimi svetovnimi pridelovalci.

Lani je bilo v celotnem letu obravnavanih 10.067 ilegalnih prehodov meje, leta 2020 pa 14.635. Največ je ponovno bilo Afganistancev, v letu 2020 pa tudi Pakistancev in Maročanov, ki jih je bilo sicer v letu 2021 bistveno manj. Še več, 16.099 ilegalnih prehodov meje smo zabeležili leta 2019, rekord pa med migrantsko krizo leta 2015, ko smo na slovenski meji zabeležili kar 360.213 prestopov meje izven mejnih prehodov.

Prošenj za azil sorazmerno malo, razlog pa ni sistematično zavračanje policije


Za azil je lani zaprosila manj kot tretjina tistih, ki so jih prestregli pri nezakonitem vstopu v Slovenijo, Leta 2019 je bilo takšnih 31 %, leta 2020 pa 27 %. Iniciativa Infokolpa obtožuje slovensko policijo, da prošnje za azil pri tem presliši ter migrante sistematično vrača na Hrvaško, kjer naj bi bile razmere grozne. V javnost je prišel tudi posnetek, kako hrvaški policisti pretepajo migrante.

Slovenska policija po drugi strani vse očitke zavrača in zagotavlja, da nikomur ne odreka pravice do mednarodne zaščite, kar so leta 2019 potrdili tudi Visoki komisariat za begunce pri združenih narodih, varuh človekovih pravic ter več nevladnih organizacij. Prav tako zatrjujejo, da nima policija nikakršnih navodil za zavračanje ljudi, na Hrvaško pa vračajo le tiste, ki ne izrazijo prošnje za azil.

Neinteres v izražanju prošenj za azil gre pripisati tudi temu, da Slovenija ni ciljna destinacija večine migrantov, v primeru izražene prošnje za azil v Sloveniji pa bi jih v primeru, da se iz Slovenije odpravijo naprej v Evropo, te države vračale v Slovenijo. Večina prošenj za azil v Sloveniji ni nikoli razrešenih, ker prosilci Slovenijo že prej zapustijo.

KOMENTAR: Peter Merše
Pred vrati novih migracij potrebujemo več in ne manj nadzora
Ironično smo bili danes, v času sestavljanja izrazito levičarske vlade, priča protestu zoper kandidatko za notranjo ministrico, češ da je premalo »leva« oz. v tem primeru naklonjena anarhičnemu nadzoru meja. V izjavi ji pravzaprav očitajo, da je policija pod njenim vodstvom opravljala svoje delo. Če žica na meji po vstopu Hrvaške v schengen res ne bo več potrebna, pa bo še kako potrebno skrbno nadzorovanje meja. Vojna v Ukrajini napoveduje napeto jesen, ko grozi, da bo v mnogih državah sveta stanje zaradi pomanjkanja hrane vse slabše, bo vse večji tudi migracijski pritisk, v katerega pa se priložnostno pomeša marsikaj. Takrat pa lahko le upamo, da bodo slovenski varnostni organi tudi pod vodstvom Tatjane Bobnar pripravljeni, ne pa, da jih bo nova vladna koalicija, v sodelovanju s civilno družbo, sabotirala, kot so to danes od nje zahtevali nekateri. Vsakemu, ki potrebuje pomoč in mednarodno zaščito ter je do nje upravičen, je seveda treba pomagati. A ob skrbni preverbi in ločevanju resničnih beguncev od priložnostnih ekonomskih migrantov, oportunistov in celo kriminalcev, ki bi ohlapen ali celo neobstoječ mejni nadzor izkoriščali v svojo korist in za posle, ki presegajo osnovni interes zaščite človeškega življenja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike