Bo SD pod Fajonovo osvajala mestna središča na račun podeželskih volivcev?

foto: tanja-fajon.si, montaža: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Čeprav je v zadnjih letih stranka Socialnih demokratov zavila toliko v skrajno levo, da je izjave in obnašanje nekaterih njenih vodilnih kadrov težko ločiti od politikov stranke Levica, pa nam vpogled v strukturo volivcev obeh strank pokaže, da se med seboj kar precej razlikujejo.

Glede na politično udejstvovanje Tanje Fajon, ki je vsebinsko bližje konceptom "nove levice", se odpira vprašanje, ali je z njo Socialnim demokratom znova odprta pot v velika urbana središča in ali jih bo to stalo volilne baze izven mest.

Politika »Nove levice«


Značilnost stranke Levica je, da se fokusira skoraj izključno na tematike tako imenovane »Nove levice«, ki se je v svojem bistvu precej oddaljila od tradicionalne baze levih strank – delavstva. Kljub temu, da se na interese delavstva sicer pogosto sklicujejo, se njihove politike usmerjene drugam.

Pojav ni nov in ni vezan na slovenski prostor. Manifestacijo le tega lahko lepo vidimo v Združenih državah Amerike, kjer so tradicionalna delavska okrožja, ki so bila leta in desetletja zvesta Demokratom, pred štirimi leti podprla Donalda Trumpa.

V ospredju politik »nove levice« niso več problemi delavcev, ampak družbeno eksperimentiranje z idejami, ki so bile še pred dvajsetimi leti večini ljudi povsem nepredstavljive. Govorim o idejah »demokratičnega socializma« po zgledu Venezuele in ne Socialne demokracije po zgledu nekaterih Evropskih držav (med drugim Slovenije). Socialna demokracija je demokracija s socialno mrežo za ljudi z »manj sreče«, medtem ko je demokratični socializem predvsem socializem, do katerega se pride po »demokratični« poti.

Poleg demokratičnega socializma pa govorimo še o politikah legalizacije marihuane, spolno nevtralnih stranišč in siceršnje spremembe dojemanja spola v skladu s teorijo spola, propagiranje LGBT ideologije, splava, evtanazije, eko-socializma, multi-kulturalizma, migracij (legalnih in ilegalnih) podržavljanja v imenu ekologije, in ustvarjanja anarhije za novodobno socialistično revolucijo.

Levica kraljuje v večjih mestih


Podpora stranki Levica na volitvah leta 2018, avtor zemljevida: Peter Merše


Omenjene tematike imajo bolj malo skupnega z delavsko populacijo in so vezane na urbano »salonsko« levičarsko populacijo, pretežno vezano na družboslovne fakultete univerzitetnih središč, izkoriščanje družbenih manjšin (migranti, LGBT skupnost, …) in od države financiranih nevladnih organizacij ter moderne kulture. Vse omenjene dejavnike skoncentrirano najdemo v večjih mestih in pogled na volilni rezultat Levice temu vsekakor pritrjuje.

Levica je nadpovprečni rezultat dosegla v univerzitetnih središčih Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novi Gorici. V Ljubljani je v štirih okrajih (Center, Moste-Polje II, Bežigrad I in Bežigrad II) dosegla celo najboljši rezultat izmed vseh strank. Relativno zmago je dosegla tudi v Koprskem mestnem okraju (Koper I).

Rezultat Levice je izstopajoč izključno še v nekaterih večjih mestih (Jesenice, Postojna, Sežana, Trbovlje, Celje, Izola, Piran, Ptuj in Murska Sobota). Nekoliko posebni v temi kontekstu ste še dve mesti: Škofja Loka (domači okraj Mihe Kordiša) in Brežice. Izven omenjenih mest je podpora Levici bistveno nižja, kar potrjuje tezo, da so njeni volivci večinsko pripadniki urbane salonske levice.

Socialni demokrati nagovarjajo delavstvo in tradicionalnejšo levo bazo


Podpora Socialnim demokratom v visokih odstotkih prihaja iz povsem drugih občin, kar kaže predvsem na podporo s strani delavstva (ki v veliki meri stanuje tudi izven večjih mest in dnevno migrira na delo) ter zgodovinski politični razvoj v določenih območjih, ki je zgodovinsko vezan še na čas socialistične Jugoslavije.

Gre torej za ljudi, katerih levi nazori so bolj vezani na partizanstvo, odnos do delavskih pravic in tradicijo na posameznem območju, ter odraz močne terenske mreže, ki jo imajo Socialni demokrati kot uveljavljena stranka z dolgo tradicijo dobro vzpostavljeno po vsej državi. Mnogi njihovi volivci jih podpirajo zaradi socialne note in tradicionalne navezanosti, hkrati pa nasprotujejo (ali vsaj ne podirajo) ideologiji »nove levice«.

Razkorak tako občasno nastaja med Socialnimi demokrati na terenu in tistimi v »centru«. Visoki funkcionarji stranke, denimo nekateri poslanci ali državni sekretarji (Jernej Štromajer, Tanja Fajon, Milan Brglez, Marko Koprivc, Anja Kopač Mrak, Martina Vuk in podobni) tako zagovarjajo novo ideologijo, medtem ko se njihovi operativci na terenu (župani, občinski svetniki) soočajo s posledicami, ki jih te ideologije puščajo za sabo in s centrom niso povsem na liniji. Spomnimo se denimo udeležbe na proti-migrantskem protestu SD-jevega župana Emila Rojca,  ali opozorila o težavah z integracijo v Velenju s strani Bojana Kontiča (prav tako župana SD).

Socialni demorati z bistveno bolj razpršeno podporo po Sloveniji


Podpora stranki Socialni demokrati na volitvah leta 2018, avtor zemljevida: Peter Merše


Tradicionalni bazen volivcev Socialnih demokratov je tako Primorska (vezano predvsem na izkušnjo fašizma in dojemanje partizanstva kot rešiteljev izpod fašizma), Koroška z Velenjem, Zasavje, Kočevska z Belo Krajino (pretežno vezano na delavstvo) in Prekmurje, predvsem Goričko z Mursko Soboto.

Podpora Socialnim demokratom pa ni vezana na mesta ampak bolj na druga območja, pri čemer mesta iz okolja ne izstopajo, ali pa izkažejo celo nižjo podporo (v odstotkih) kot območja v okolici mest. Podpora v Murski Soboti je primerljiva s Gornjimi Petrovci, Moravskimi Toplicami in Šalovci.

Podpora v Ravnah na Koroškem je primerljiva s podporo v Črni, Prevaljah in Mežici, Podpora v Novi Gorici pa praktično identična Idriji, Ajdovščini in Goriškim Brdom.

Nekatera mesta imajo celo opazno nižjo podporo Socialnim demokratom kot okoliške občine. Odstotek v Ljubljani je denimo bistveno nižji kot v Borovnici, v Mariboru nižji kot v Rušah, v Celju nižji kot v Laškem, v Novem mestu celo bistveno nižji kot v Mokronogu in Dolenjskih Toplicah.

Štiri od petih občin, kjer imajo Socialni demokrati najvišjo podporo so izrazito podeželske. Največjo podporo Socialni demokrati beležijo v Radečah (domača občina Matjaža Hana), kjer poberejo skoraj polovico glasov, sledijo pa Mokronog (okrog 3 0%) in z okrog 25 % nato Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem in Dolenjske Toplice, pri čemer samo Ravne lahko obravnavamo kot delno urbano občino.

V mnogih od teh občin je prebivalstvo množično zavrnilo denimo Družinski zakonik, ki so ga sicer Socialni demokrati goreče podpirali. V Idriji, Črni na Koroškem, Borovnici in Radečah je proti Družinskemu zakoniku glasovalo okrog 52 % volivcev, v Dolenjskih Toplicah, in Prevaljah okrog 57 %, v Moravskih Toplicah in Gornjih Petrovcih okrog 62 %, v Mokronogu, Ajdovščini, Laškem in Šalovcih pa je okrog 67 % odstotkov volivcev glasovalo proti Družinskemu zakoniku.

Rezultat referenduma za Družinski zakonik, avtor zemljevida: Peter Merše


KOMENTAR: Peter Merše
Vstopnica v mesta ali zapiranje vrat volivcem izven mest.
Tanja Fajon je s svojim delom do sedaj odkrito delovala v smeri nove levice, česar pri nekaterih drugih njenih predhodnikih ni bilo tako očitno zaznati. Glede na agresivnost zagovarjanja le teh vrednot se ji utegne zgoditi, da bo k Socialnim demokratom vrnila urbano bazo večjih mest, ki jim jo je v veliki meri odpeljala še radikalnejša Levica, a hkrati tudi tvega, da se na ta način odpove močni podpori prebivalstva v ruralnejših območjih, kjer so do teh politik bistveno bolj odklonilni. V katero smer bodo šli Socialni demokrati je sicer težko napovedati, saj je preveč odvisno od drugih faktorjev (kako bodo komunicirali ljudem na terenu, kakšna bo konkurenčna ponudba drugih strank in kako bodo na to gledali mediji) in tudi tega, kako radikalna stališča bo Fajonova zavzemala doma. Kajti eno je o novolevičarskih idejah razpravljati na bruseljskem parketu, nekaj povsem drugega pa doma med ljudmi z realnimi problemi. Kaj bo izbrala Fajonova in kaj njeni volivci bomo lahko spremljali v prihodnjih mesecih, za Slovenijo bi bilo zagotovo bolje, da bi dobili zmerno Social-demokratsko stranko, ki bi bila namesto forsiranja ideologij, z uničujočimi posledicami zmožna dialoga v korist vseh državljanov. A ta scenarij se zaenkrat na žalost zdi (glede na preteklo delo nove predsedujoče) manj verjeten. A pustimo ji priložnost, da se izkaže, vsaj prvih 100 dni miru.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki