Bo SD pod Fajonovo osvajala mestna središča na račun podeželskih volivcev?

Peter Merše
8

Čeprav je v zadnjih letih stranka Socialnih demokratov zavila toliko v skrajno levo, da je izjave in obnašanje nekaterih njenih vodilnih kadrov težko ločiti od politikov stranke Levica, pa nam vpogled v strukturo volivcev obeh strank pokaže, da se med seboj kar precej razlikujejo.

Glede na politično udejstvovanje Tanje Fajon, ki je vsebinsko bližje konceptom “nove levice”, se odpira vprašanje, ali je z njo Socialnim demokratom znova odprta pot v velika urbana središča in ali jih bo to stalo volilne baze izven mest.

Politika »Nove levice«

Značilnost stranke Levica je, da se fokusira skoraj izključno na tematike tako imenovane »Nove levice«, ki se je v svojem bistvu precej oddaljila od tradicionalne baze levih strank – delavstva. Kljub temu, da se na interese delavstva sicer pogosto sklicujejo, se njihove politike usmerjene drugam.

Pojav ni nov in ni vezan na slovenski prostor. Manifestacijo le tega lahko lepo vidimo v Združenih državah Amerike, kjer so tradicionalna delavska okrožja, ki so bila leta in desetletja zvesta Demokratom, pred štirimi leti podprla Donalda Trumpa.

V ospredju politik »nove levice« niso več problemi delavcev, ampak družbeno eksperimentiranje z idejami, ki so bile še pred dvajsetimi leti večini ljudi povsem nepredstavljive. Govorim o idejah »demokratičnega socializma« po zgledu Venezuele in ne Socialne demokracije po zgledu nekaterih Evropskih držav (med drugim Slovenije). Socialna demokracija je demokracija s socialno mrežo za ljudi z »manj sreče«, medtem ko je demokratični socializem predvsem socializem, do katerega se pride po »demokratični« poti.

Poleg demokratičnega socializma pa govorimo še o politikah legalizacije marihuane, spolno nevtralnih stranišč in siceršnje spremembe dojemanja spola v skladu s teorijo spola, propagiranje LGBT ideologije, splava, evtanazije, eko-socializma, multi-kulturalizma, migracij (legalnih in ilegalnih) podržavljanja v imenu ekologije, in ustvarjanja anarhije za novodobno socialistično revolucijo.

Levica kraljuje v večjih mestih

Podpora stranki Levica na volitvah leta 2018, avtor zemljevida: Peter Merše

Omenjene tematike imajo bolj malo skupnega z delavsko populacijo in so vezane na urbano »salonsko« levičarsko populacijo, pretežno vezano na družboslovne fakultete univerzitetnih središč, izkoriščanje družbenih manjšin (migranti, LGBT skupnost, …) in od države financiranih nevladnih organizacij ter moderne kulture. Vse omenjene dejavnike skoncentrirano najdemo v večjih mestih in pogled na volilni rezultat Levice temu vsekakor pritrjuje.

Levica je nadpovprečni rezultat dosegla v univerzitetnih središčih Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novi Gorici. V Ljubljani je v štirih okrajih (Center, Moste-Polje II, Bežigrad I in Bežigrad II) dosegla celo najboljši rezultat izmed vseh strank. Relativno zmago je dosegla tudi v Koprskem mestnem okraju (Koper I).

Rezultat Levice je izstopajoč izključno še v nekaterih večjih mestih (Jesenice, Postojna, Sežana, Trbovlje, Celje, Izola, Piran, Ptuj in Murska Sobota). Nekoliko posebni v temi kontekstu ste še dve mesti: Škofja Loka (domači okraj Mihe Kordiša) in Brežice. Izven omenjenih mest je podpora Levici bistveno nižja, kar potrjuje tezo, da so njeni volivci večinsko pripadniki urbane salonske levice.

Socialni demokrati nagovarjajo delavstvo in tradicionalnejšo levo bazo

Podpora Socialnim demokratom v visokih odstotkih prihaja iz povsem drugih občin, kar kaže predvsem na podporo s strani delavstva (ki v veliki meri stanuje tudi izven večjih mest in dnevno migrira na delo) ter zgodovinski politični razvoj v določenih območjih, ki je zgodovinsko vezan še na čas socialistične Jugoslavije.

Gre torej za ljudi, katerih levi nazori so bolj vezani na partizanstvo, odnos do delavskih pravic in tradicijo na posameznem območju, ter odraz močne terenske mreže, ki jo imajo Socialni demokrati kot uveljavljena stranka z dolgo tradicijo dobro vzpostavljeno po vsej državi. Mnogi njihovi volivci jih podpirajo zaradi socialne note in tradicionalne navezanosti, hkrati pa nasprotujejo (ali vsaj ne podirajo) ideologiji »nove levice«.

Razkorak tako občasno nastaja med Socialnimi demokrati na terenu in tistimi v »centru«. Visoki funkcionarji stranke, denimo nekateri poslanci ali državni sekretarji (Jernej Štromajer, Tanja Fajon, Milan Brglez, Marko Koprivc, Anja Kopač Mrak, Martina Vuk in podobni) tako zagovarjajo novo ideologijo, medtem ko se njihovi operativci na terenu (župani, občinski svetniki) soočajo s posledicami, ki jih te ideologije puščajo za sabo in s centrom niso povsem na liniji. Spomnimo se denimo udeležbe na proti-migrantskem protestu SD-jevega župana Emila Rojca,  ali opozorila o težavah z integracijo v Velenju s strani Bojana Kontiča (prav tako župana SD).

Socialni demorati z bistveno bolj razpršeno podporo po Sloveniji

Podpora stranki Socialni demokrati na volitvah leta 2018, avtor zemljevida: Peter Merše

Tradicionalni bazen volivcev Socialnih demokratov je tako Primorska (vezano predvsem na izkušnjo fašizma in dojemanje partizanstva kot rešiteljev izpod fašizma), Koroška z Velenjem, Zasavje, Kočevska z Belo Krajino (pretežno vezano na delavstvo) in Prekmurje, predvsem Goričko z Mursko Soboto.

Podpora Socialnim demokratom pa ni vezana na mesta ampak bolj na druga območja, pri čemer mesta iz okolja ne izstopajo, ali pa izkažejo celo nižjo podporo (v odstotkih) kot območja v okolici mest. Podpora v Murski Soboti je primerljiva s Gornjimi Petrovci, Moravskimi Toplicami in Šalovci.

Podpora v Ravnah na Koroškem je primerljiva s podporo v Črni, Prevaljah in Mežici, Podpora v Novi Gorici pa praktično identična Idriji, Ajdovščini in Goriškim Brdom.

Nekatera mesta imajo celo opazno nižjo podporo Socialnim demokratom kot okoliške občine. Odstotek v Ljubljani je denimo bistveno nižji kot v Borovnici, v Mariboru nižji kot v Rušah, v Celju nižji kot v Laškem, v Novem mestu celo bistveno nižji kot v Mokronogu in Dolenjskih Toplicah.

Štiri od petih občin, kjer imajo Socialni demokrati najvišjo podporo so izrazito podeželske. Največjo podporo Socialni demokrati beležijo v Radečah (domača občina Matjaža Hana), kjer poberejo skoraj polovico glasov, sledijo pa Mokronog (okrog 3 0%) in z okrog 25 % nato Črna na Koroškem, Ravne na Koroškem in Dolenjske Toplice, pri čemer samo Ravne lahko obravnavamo kot delno urbano občino.

V mnogih od teh občin je prebivalstvo množično zavrnilo denimo Družinski zakonik, ki so ga sicer Socialni demokrati goreče podpirali. V Idriji, Črni na Koroškem, Borovnici in Radečah je proti Družinskemu zakoniku glasovalo okrog 52 % volivcev, v Dolenjskih Toplicah, in Prevaljah okrog 57 %, v Moravskih Toplicah in Gornjih Petrovcih okrog 62 %, v Mokronogu, Ajdovščini, Laškem in Šalovcih pa je okrog 67 % odstotkov volivcev glasovalo proti Družinskemu zakoniku.

Rezultat referenduma za Družinski zakonik, avtor zemljevida: Peter Merše
Vstopnica v mesta ali zapiranje vrat volivcem izven mest.

Tanja Fajon je s svojim delom do sedaj odkrito delovala v smeri nove levice, česar pri nekaterih drugih njenih predhodnikih ni bilo tako očitno zaznati. Glede na agresivnost zagovarjanja le teh vrednot se ji utegne zgoditi, da bo k Socialnim demokratom vrnila urbano bazo večjih mest, ki jim jo je v veliki meri odpeljala še radikalnejša Levica, a hkrati tudi tvega, da se na ta način odpove močni podpori prebivalstva v ruralnejših območjih, kjer so do teh politik bistveno bolj odklonilni.

V katero smer bodo šli Socialni demokrati je sicer težko napovedati, saj je preveč odvisno od drugih faktorjev (kako bodo komunicirali ljudem na terenu, kakšna bo konkurenčna ponudba drugih strank in kako bodo na to gledali mediji) in tudi tega, kako radikalna stališča bo Fajonova zavzemala doma. Kajti eno je o novolevičarskih idejah razpravljati na bruseljskem parketu, nekaj povsem drugega pa doma med ljudmi z realnimi problemi.

Kaj bo izbrala Fajonova in kaj njeni volivci bomo lahko spremljali v prihodnjih mesecih, za Slovenijo bi bilo zagotovo bolje, da bi dobili zmerno Social-demokratsko stranko, ki bi bila namesto forsiranja ideologij, z uničujočimi posledicami zmožna dialoga v korist vseh državljanov. A ta scenarij se zaenkrat na žalost zdi (glede na preteklo delo nove predsedujoče) manj verjeten. A pustimo ji priložnost, da se izkaže, vsaj prvih 100 dni miru.

Doniraj

8 KOMENTARJI

  1. Fajonovo vidim, kot PREVARANTKO. Kako bo vodila Socialne DEMOKRATE, saj v svoji stranki sploh ne spoštuje DEMOKRACIJE, ampak mimo poslovnika kar pride, in naredi “sovražni prevzem”.
    Židanu pa ne da niti toliko (z žalostnim obrazom je Židan povedal, da je vesel, ko predaja mesto Fajonovi) svobode, da bi pvedal, da so mu predsedniško mesto stranke UKRADLI ljudje iz OZADJA.

    Njeno hinavščino zasledimo tudi pri njenih dejanji. Recimo primer, ko se Fajonova pojavlja na proslavah ZZB, kjer naj bi se reklamiralo vrednote NOB – kako so partizani premagali Nemce.
    In prav ta Fajonova je poročila NEMCA in ne Slovenca. Ne pozabi pa povedati, kako narobe je, da je JJ prijatelj Madžarske.
    Kdo je bil hujši AGRESOR Slovenije – Madžari ali Nemci?

    Če se Fajonova obleče še tako v belo, pri pametnih ljudeh ne bo sprejeta, kot nedolžna, ampak prej SLEPARKA.
    Tudi RESNI člani SD, mislim, da so spoznali, da je prevarala bazo stranke SD, ko je brez KONGRESA stranke, kar prevzela mesto predsednika.

    Vem, da v Sežanski občini člani SD niso privrženci LGBT in niti nezakonitih migrantov. Pa tudi TEORIJO SPOLA ne jemljejo, kot ideologijo normalnega državljana.

    Zato mislim, da Fajonova spada v Združeno Levico, zraven Violete Tomič, Kordiša,… nikakor pa ne v stranko, ki jo je vodil Pahor in Lukšič.

  2. Kako naj človek verjame v njeno nepristranskost in resnicoljubnost, ko je kot žurnalistka poročala iz Bruslja, nato pa presedlala v čisto drug foh. V stranki extremnih sanjačev…

  3. Upajmo, da Fajonova ne uspe. V nasprotnem primeru bo to še ena polomija, k bo zasenčila celo Bratuškovo, Cerarja in Šarca.
    Tovarišica si namreč ne predstavlja, da je čas delavskega samoupravljanja in kardeljanskega socializma minil.
    Njena vizija pa je očitno pot nazaj v zgodovino.Naivne in zavedene slovenske volivce sicer lahko s pomočjo vodilnih medijev preslepi, nikakor pa ne more preslepiti realnosti.
    Slovenija ni izvedla tranzicije in bistvenih reform, zato caplja na mestu, reforme pa stojio, se odlašajo in hromijo napredek.
    Ne bom našteval in razlagal drugih reform, opozorim naj le na reformo šolstva.
    V Sloveniji je zrasel novi rod, nova generacija, ki jo je izobrazila slovenskajavna šola. Ta generacija mora počasi zamenjati starejšo, da o ostareli sploh ne govorimo.
    Kot kaže in kot nam potrjujejo statistike v Sloveniji prevladujejo levo usmerjeni državljni in volivci.
    Prav ti pa so baza iz katere črpajo leve stranke svoje vodilne kadre.
    Najagilnejši so izvoljeni v parlament, ostale pa potem postavljajo na vodilne položaje. Tako danes v Sloveniji večino vodilnih položajev in funkcij na vseh področjih od politike, do kulture in celo športa zasedajo levo usmerjeni funkcinari.
    Pa kljub vsemu ni tako idilično kot izgleda.
    Nastaja zadrega, ker na levici ne najdejo voitelja, ki bi bil sposoben levico voditi.
    Roko na srce, Fajonova je slaba tolažba.
    Strice, odsluženo generacio, ki še vedno vlada iz ozadja, to skrbi. Mrzlično iščejo voditelja, pa ga ne najdejo. Nekako nam ponujajo Čeferina.
    Med tisoči in tisoči ni nobenega, ne ženske, ne moškega!
    Kot sem omenil, prihaja mladi rod, pa si poglejmo kaj počne? Strici niso tako neumni, da bi komurkoli od teh predali oblast.
    Kaj to pomeni? Kdo je tukaj zatajil?
    Zanesljivo šolstvo!
    Šola je dolžna izobraziti in vzgojiti naslednike. Teh pa kljub množici, ni.
    Šole od osnovnih pa do univerz so vzgojile množico klesarjev, žal pa niti enega uporabnega voditelja.
    Res je, da se voditelj rodi, vendar pa brez izobrazbe ne uspe.
    Imamo na tisoče markistov, na tisoče socialistov, samoupravljavcev, najrazličnejši levičarjev, ki jih bruhajo slovenske univerze, nimamo pa človeka na levici, ki bi prevzel vodenje.
    Nič ni narobe, če je levičar, saj so bili socialdemokrati zelo dobri voditelji in marsikateri Evropski državi zagotovili blaginjo. Ampak niso bili boljševiki, jurišniki, revolucionarji, ki vidijo in jih skomina le bogastvo kapitalistov, ki ga je potrebno zapleniti.
    Prav jurišnike pa vzgaja slovensko šolstvo. Tudi taovarišica Tanja je šla skozi to šolo in zato se nikakor ne smemo veseliti njenega morebitnega uspeha.

  4. Predvsem mislim, da moramo že v začetku ločiti nekaj stvari. Prvič, klasični model socializem proti kapitalizmu je preživet. To je model ideološkega 20. stol. Današnji model lahko in mora obsegati vse možne načine ekonomskega in družbenega povezovanja. Ob kapitalizmu lahko obstajajo tako komunalno-zadružno-anarhistični modeli, vzporedne valute, razni krogi združevanja in delovanja, v katerih bo deloval posameznik, lahko kot del neke ožje geografsko povezane enote, ali kot interesni krog, delovale pa bodo še naprej tudi korporacije in država. Z internetom, posebej s 5G, bo vse postalo veliko lažje.
    Drugič, ločiti moramo ekonomsloi vidik in družbenega. To je nakazal že avtor članka, ko le ločil rezultate volitev in referenduma. Ni nujno, da so ekonomsko liberalni državljani tudi družbeno liberalni. Levica kot stranka je produkt našega izobraževanja, predvsem fakultetnega, ki je ostal globoko zasidran v neo-marksističnih vzorcih in v tem smislu proizvaja primerno marksistično orientirane kadre. Vendar je ta izobrazba napačna, ker vztraja na dogmatizmu komunizma. Levica ni liberalna, še manj demokratična, Levica je dogmatično komunistična.Teorijsko podkovana in realno politično izpeljana. Zmaga levice na volitvah, je zmaga diktature. SD pa je naslednik pragmatičnega dela ZKS, ki je sprejel navidezen sestop z oblasti in si obenem zagotovil ekonomsko in koruptivno prevlado v državi. Nova desnica mora za zmago prevzeti zgoraj navedeno kombinacijo ekonomske odprtosti (UTD…) in jo cepiti na družbeno konzervativnost. Tako bo zbrala glasove z obeh strani in brez težav porazila oba obstoječa ideološko sprta pola.

  5. Med dvema kongresoma imenovana začasna predsednica oz. dejansko le začasna v. d. predsednica opozicijske parlamentarne stranke SD, mag. Tanja Fajon, bi se morala zavedati, da brez veljavne, legalne in legitimne podpore večine delegatov SD na volilnem kongresu stranke nima (po)polne politične kredibilnosti, legalnosti in legitimnosti niti znotraj lastne stranke SD, kaj šele med legalno in legitimno izvoljenimi prvaki drugih parlamentarnih strank doma in na tujem.
    Njen samo-odstopljeni predhodnik in izključni predlagatelj njenega nasledstva, mag. Dejan Židan, je v očitni osebni stiski izbral pragmatično in prilagodljivo najelegantnejšo in tudi kratkoročno najoptimalnejšo kadrovsko “rešitev” predvsem zase in samemu sebi v prid, več kot zanimivo in pomenljivo pa je, da so komaj še demokratično znosno zamenjavo na strankarskem “prestolu” izvedli dobesedno “čez noč” ter s suhim birokratskim “blagoslovom” predsedniku zagotovo najbolj zvestega, vdanega in podrejenega predsedstva stranke.
    V hudi politični zadregi, katere posledica je javno izpričan velik demokratični primanjkljaj pri uveljavljanju in spoštovanju pravil znotraj-strankarske demokracije v SD, so vsi strankarski veljaki na čelu z novo začasno vršilko dolžnosti predsednice SD molče “preleteli” in zavestno “preskočili” ključno vprašanje notranje demokracije, kdaj bo o nujni in pričakovani ter tudi demokratično in pravno veljavni zamenjavi na čelu stranke veljavno, legalno in legitimno lahko razpravljal, odločal in sklepal kongres delegatov stranke SD.
    Težko bodo poslej nova začasna prvakinja, poslanci in drugi vplivni veljaki opozicijske parlamentarne stranke SD uveljavljali in terjali demokratična pravila v parlamentu in drugih organih državne in lokalnih oblasti, če sami ne bodo (čimprej) odpravili pravkar zagrešenega demokratičnega primanjkljaja pri začasnem imenovanju v. d. prvakinje lastne stranke.

    • Kraševka, ste prepričani, da je Fajonova poročena z Nemcem? Kot vem, živi na koruzi s članom SD, ki je bil nekdaj celo minister. Sploh pa nas te zasebni odnosi ne bi smeli zanimati, ker je v teh stvareh kočljivo karkoli presojati. Politično pa zame Fajonova zagovarja vse tisto kar zame ni vrednota. Spogledovanje z revolucionarno prakso, češ, da je bila socialna, je zame zločin. Kako morejo levi intelektualci spregledati ta zgodovinski nateg? Mislim, da jih motivira le denar in položaji, saj od intelektualca pričakuješ, da bo vedel kaj je resnica.

      • V medijih sem zasledila, da je poročena z Nemcem, tudi njegovo ime je bilo zapisano, pa se ga ne spomnim.
        Lahko tudi, da se je v tem času LOČILA?
        Vsekakor, so mediji večkrat poročali o Nemcu.

        Res ne bi smelo biti važno kdo s kom živi. Toda, da stalno smešiš, JJ, da prijateljuje z Madžari, na drugi strani pa, da se o Komunistih ne glasno pove s kom prijateljujejo, ali pa so celo s kom so poročeni, tudi ni prav.

        Kako so mediji “trgali” Pučnika, ko je v Sloveniji kandidiral, češ: “Ja ne bomo zaupali volilnega glasu človeku, ki je poročen z Nemko”.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime