Bo reforma evropskih volitev bruseljsko politiko ljudem približala ali jo bo od njih še bolj oddaljila?

Evropski parlament je včeraj glasoval za prenovo volilnih pravil EU, ki bi ljudem omogočila večjo vlogo pri volitvah predsednika Komisije in jim omogočila novo glasovanje - za vseevropske poslance. 

Akt o evropskih volitvah, ki je bil sprejet leta 1976, spremenjen pa leta 2002 in 2018, bo začel veljati, ko ga potrdijo vse države članice. A s spremembami se ne strinjajo vsi. Nekateri poslanci namreč v spremembah vidijo nevarnost, da bodo nacionalne stranke izgubile moč in da je to samo še en korak k temu, da EU postane federacija.

Po novem enotne evropske volitve?

Evropski parlament je začel reformo akta o evropskih volitvah, s katero želi 27 ločenih volitev z različnimi pravili spremeniti v enotne evropske volitve.

Po novih pravilih bi evropski volivci lahko na evropskih parlamentarnih volitvah oddali dve glasovnici: eno kot že do sedaj za nacionalne kandidate in eno novo – za vseevropske kandidate, ki bi jih bilo izvoljenih skupaj 28. Da bi zagotovili uravnoteženo geografsko zastopanost na teh listah, bi države članice glede na število prebivalcev razdelili v tri skupine. Kandidate iz teh skupin bi sorazmerno uvrstili na liste. Vseevropske liste kandidatov bi predložili evropski volilni subjekti, kot so koalicije nacionalnih političnih strank in/ali nacionalna združenja volivcev ali evropske politične stranke.

Državljani EU bi imeli tudi več besede o tem, kdo naj postane predsednik Evropske komisije prek tako imenovane izbire “spitzenkandidata”. V skladu s tem sistemom – ki se je neuradno uporabljal na volitvah v EU leta 2014 za izbiro Jean-Clauda Junckerja, vendar so ga države članice zavrnile leta 2019 – bi evropske politične stranke izbrale »glavnega kandidata« za predsednika Komisije, o katerem bi nato volivci glasovali.


Evropski parlament je spremembe podprl s 323 glasovi za in 262 proti, vendar jih morajo sedaj potrditi tudi vse države članice EU.


"Ta reforma bo povečala prepoznavnost evropskih političnih strank in jim omogočila ... kampanjo po vsej EU, da bomo lahko ustvarili pravo vseevropsko razpravo," je dejal poročevalec pobude, španski evropski poslanec Domènec Ruiz Devesa. "Parlament je Svetu poslal močno sporočilo, da je skrajni čas za spremembo volilne zakonodaje EU, da bomo lahko imeli volitve, ki pravilno odražajo današnjo politično realnost," je še dejal.


Dan Evrope, 9. maj, bi se s spremembami uveljavil kot skupni evropski volilni dan; pravico kandidirati na volitvah pa bi imeli vsi Evropejci, stari 18 let in več, določen pa bi bil tudi obvezen najnižji volilni prag 3,5 % za volilna okrožja s 60 ali več sedeži v parlamentu.

Predlog je vseboval tudi določbe, ki bi izboljšale razmerje med spoloma pri kandidatih za evropske poslance – predlaga se obvezno izmenjavanje imen kandidatk in kandidatov na listah ali pa kvote, hkrati je predvideno tudi omogočenje glasovanja po pošti.

Transnacionalne liste – povečanje prepoznavnosti evropskih strank ali EU še dlje od ljudi?

Ideja o transnacionalnih listah, iz katerih bi lahko kandidate prvič volili že naslednje leto, je bila uradno predlagana že petič, čeprav je bil predlog na plenarnem glasovanju šele drugič. A vsi niso tako zadovoljni s tem, da bi imeli tudi vseevropske poslance, saj bi to lahko zmanjšalo glasovalno moč nacionalnih poslancev.

"Nacionalne politične stranke bodo postopoma nadomestile transnacionalne evropske politične stranke, ki bodo lahko imele v prihodnje samo en program: program nadaljnjega povezovanja Evropske unije," je denimo dejal skrajno desni belgijski evropski poslanec Gerolf Annemans in dodal, da upa, da bodo Svet in države članice predlog zavrnile.

Na Twitterju je bila do sprememb kritična tudi slovenska evropska poslanka Romana Tomc (SDS/EPP), ki v spremembah vidi tudi prvi korak, da bodo morali npr. Slovenci glasovati o nemških kandidatih, ki jih ne bodo poznali, in bo tako parlament še bolj odmaknjen od ljudi.

Glasovali smo o novi volilni zakonodaji za EU volitve. Federalisti in velike države zagovarjajo čeznacionalne liste. To gre v škodo manjšim članicam, ki s tem izgubljajo. Žal so bili globalisti močnejši. S tem se bruseljska politika še bolj odmika od državljanov in realnosti 👎 https://t.co/VZVETjDQ2i

— RomanaTomc (@RomanaTomc) May 3, 2022

V izjavi za Domovino je dejala, da nasprotuje čeznacionalnim listam, saj meni, da bi te liste vzpostavljale nekakšen kastni sistem: "Voditelji evropskih političnih skupin bodo imeli večjo besedo pri odločanju o tem, kdo bodo kandidati za čeznacionalno listo. Kandidate za čeznacionalno listo bi izbirale politične skupine v Bruslju, ne da bi imele nacionalne stranke možnosti posegati v ta seznam. Cilj tega sistema nikakor ni približati Evropo državljanom, kvečjemu je cilj, da nekatere države dobijo še več poslancev, kot jim jih določa Evropska pogodba."

Proces imenovanja kandidata za čeznacionalno listo bo tako po njenem mnenju daleč od preglednega: "V praksi to pomeni, da če bo nekdo iz Slovenije na tej čeznacionalni listi, še ne pomeni, da bo izvoljen. Bo pa imela Evropska unija tako dve vrsti poslancev: super poslance iz čeznacionalnih list in navadne."

Tomčeva dodaja, da si ne predstavlja, kako bi lahko super poslanec iz Nemčije/Francije, odgovarjal volivcu v Sloveniji, saj bo zagovarjal nemške ali francoske interese.

Z njo se strinja tudi evropski poslanec Franc Bogovič, ki sicer podpira spremembe zakonodaje v delu o mladih, ki imajo dostop do volitev, in omogočanja lažjega dostopa invalidom do volitev, močno pa nasprotuje transnacionalnim listam. "Mi smo izvoljeni v državah, kjer nagovorimo volivce in jim potem tudi odgovarjamo. Vsak konec tedna sem med ljudmi in doslej me še nihče ni ogovoril z vprašanjem, ali bi bila demokracija v Evropi boljša, če bi Slovence zastopal nekdo s Finske ali od kod drugod. Združeni smo v politične skupine, kjer zastopamo politične interese teh skupin. Da bi takšne liste bile porok, da bo vodilni kandidat tudi predsednik Komisije, pa enostavno ne drži in je zavajajoče," meni Bogovič.

Nove sankcije proti Rusiji: postopen embargo na rusko nafto

Osrednja tema mesečnega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta je tudi tokrat Ukrajina. Prav danes so poslanci obravnavali gospodarske in socialne posledice vojne v Ukrajini za EU in načine za okrepitev sposobnosti Unije za ukrepanje. Poslanci bodo Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi predloge za ublažitev posledic sankcij, uvedenih proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino, ki bodo neizogibno povzročile negativne učinke tudi na gospodarstvo unije. 

Komisija je prav tako danes predstavila predlog šestega svežnja sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki vključuje tudi postopno uvedbo embarga na uvoz nafte iz Rusije. Poleg tega Komisija predlaga izključitev banke Sberbank iz sistema Swift. "Predlagamo prepoved uvoza ruske nafte.To bo popolna prepoved vse nafte," je danes v Evropskem parlamentu povedala predsednica Komisije Ursula von der Leyen. "Tako bomo okrepili pritisk na Rusijo, a obenem karseda zmanjšali kolateralno škodo za nas in naše partnerje po svetu," je poudarila. "Ne bo lahko. Nekatere države članice so močno odvisne od ruske nafte. Vendar to preprosto moramo storiti," je še povedala.

Predlog embarga na rusko nafto s strani Evropske komisije sem pričakovala. V @EPPGroup smo k temu pozvali že pred časom. Potrebno pa je sporočiti, da v Bruslju že potekajo temeljita pogajanja na svetovni ravni s ciljem ublažitve posledic za ljudi in gospodarske subjekte v EU.

— Ljudmila Novak (@LjudmilaNovak) May 4, 2022

We must turn off the flow of energy payments to Russia. It is financing the Putin system. The new sanctions proposed by @vonderleyen to stop oil imports are a much needed step. Since Putin started the war we live in a new reality. Russia must lose this war. #StandWithUkraine️

— Manfred Weber (@ManfredWeber) May 4, 2022

Na dnevnem redu poslancev je bila včeraj tudi razprava o vladavini prava na Poljskem in Madžarskem. Poslanci so pregledali zadnje dogajanje v zvezi s stanjem demokracije in temeljnimi pravicami v obeh članicah ter z ukrepi EU za zaščito skupnih vrednot. V četrtek bo sledilo glasovanje o resoluciji, v kateri bodo ocenili tekoči postopek zaslišanj Sveta EU z obema državama v skladu s 7. členom Pogodbe o EU. 

Parlament naj bi tudi prižgal zeleno luč pogajanjem s Svetom EU o predlogu za vzpostavitev enotnega polnilnika za male elektronske naprave. Nova pravila bi pripomogla k zmanjšanju elektronskih odpadkov in olajšala polnjenje prenosnih elektronskih naprav.