Bo odstavitev glavnega šolskega inšpektorja prinesla spremembe? Ne, ker se učiteljem ne ljubi

Vir foto: youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Minister za šolstvo, Jernej Pikalo, se je odločil za premišljeno odločitev in v luči afere Merc odstavil glavnega šolskega inšpektorja.

Sam pravi, da je to prvi korak k sistemski reorganizaciji inšpektorata in da nikakor ne sme priti do rokohitrskih sprememb.

Vsi so srečni in zadovoljni, padla je glava in življenje gre dalje. Zdi se, da je z odstavitvijo glavnega inšpektorja slovenski šolski sistem rešen in da ni več nobenih težav.

A v medije prihajajo iz dneva v dan nove zgodbe, ki pričajo o tem, da je šolski sistem izjemno razmajan in da so krovne institucije pod okvirom ministrstva nesmiselne, neživljenjske in nepotrebne. Vsak dan beremo o učiteljih, ki so žrtve birokretenizma šolskega inšpektorata ter poslušamo o starših, ki z odvetniki strašijo po šoli.

Javnost je sedaj, bolj kot kadarkoli, naklonjena učiteljem. Če so septembra vsi jezni na učitelje, ker so zvezki predragi in so spomladi starši na nogah zaradi nepravičnega ocenjevanja in prenizko zaključenih ocen, je ta hip splošna klima prava za spremembe. A kaj, ko je prvi borec proti zastarelemu in zbirokratiziranemu šolskemu sistemu upokojeni ravnatelj. Če to dejstvo samo po sebi ni dovolj povedno ...
Lepo bi bilo, če bi tudi učitelji pogledali v svoje vrste in se prešteli, koliko je takih, ki si mesto učitelja zaslužijo in koliko je takih, ki ne bi nikoli smeli pred otroke.

Višje plače - da, več spoštovanja in svobode - ne?


Zgleda, da lastnega mnenja o zadevi in želje po spremembi nima 20.000 učiteljev in drugih pedagoških delavcev, ki so februarja lani protestirali za dvig učiteljskih plač. Kje so sedaj, ko na plan prihajajo vedno nove zgodbe njihovih kolegov, ki pričajo o tem, v kakšnih nevzdržnih razmerah vsak dan delajo? Kje je vsemogočni SVIZ, ki lahko spravi celotno vlado na kolena? Sedaj, ko bi dejansko upravičeno protestirali, so tiho. So učitelji res tako mlačni in brez hrbtenice, kot se kažejo?

Lepo bi bilo, če bi tudi učitelji pogledali v svoje vrste in se prešteli, koliko je takih, ki si mesto učitelja zaslužijo in koliko je takih, ki ne bi nikoli smeli pred otroke. Afera Merc je namreč pokazala ravno to: imamo cel kup učiteljev, ki jim je popolnoma vseeno, kaj se dogaja s šolstvom na državni ravni in kakšno škodo delajo na šolah birokrati z ministrstva.

Učitelje na ulico očitno spravi samo poziv Branimirja Štruklja, ki je zgolj in samo političen, in topel čaj in kava, ki jo časti ljubljanski župan Zoran Janković. Ko bodo učitelji naslednjič jokali, da imajo prenizke plače in da so razmere v šolstvu nevzdržne, jih vprašajte, kje so bili, ko bi se dejansko lahko postavili zase in izboljšali svoj položaj.

Počasi bomo morali priznati, da niso vsi ravnatelji Dušani Merci in da je v ravnateljskih vrstah tudi mnogo psihopatov z manjvrednostnim kompleksom, ki nad svojimi zaposlenimi izvajajo teror. In učitelji si bodo morali priznati, da je v njihovih vrstah mnogo takih, ki hodijo v šole skupaj z učenci reševat delovne zvezke in jim je za vzgojo in izobraževanje malo mar.

Do takrat pa bo dovolj zamenjava na čelu inšpektorata, ki bo še naprej izvajal in forsiral enake neživljenjske postopke nad učitelji in ravnatelji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30