Bo nemška Cerkev popustila pritiskom LGBT aktivistov in se liberalizirala?

Močno razklana nemška Katoliška cerkev je vse bolj pod pritiskom reform. Pretresajo jo rekordne številke izstopov iz Cerkve, spolni škandali in zahteve posameznih gibanj, ki si prizadevajo za večjo vlogo žensk v Cerkvi, blagoslove in poroke istospolnih parov ter priznanje pravic LGBTIQ+ oseb v Cerkvi. Tokrat s posebno kampanjo, ki naj bi preprečila domnevno diskriminacijo v Cekrvi glede na spolno identiteto.

V nedeljo zagnana kampanja #Outinchurch tako želi spremembo politike zaposlovanja v nemški Cerkvi, češ da ta ljudi diskriminira glede na spolno identiteto. Po trenutno veljavnih pravilih namreč vsi, ki ne živijo v heteroseksualnih zvezah, lahko izgubijo službo. V kampanji je 125 duhovnikov, vzgojiteljev in učiteljev, ki so zaposleni v nemški Cerkvi, za dokumentarno oddajo javne televizije ARD z naslovom Kot nas je ustvaril Bog delilo svojo queer spolno identiteto ter svoje zgodbe in izkušnje s Cerkvijo ob njihovi spolni usmerjenosti.

Pobudniki kampanje trdijo, da jim Cerkev krši njihove temeljne človekove pravice in se sprašujejo, kako je mogoče, da lahko neka institucija s svojim ločenim delovnim pravom krši temeljne človekove pravice. Hkrati trdijo, da mora Cerkev svoja notranja pravila spremeniti tako, da nihče ne bo v strahu, da bo zaradi svoje spolne identitete izgubil službo. Hkrati si prizadevajo tudi za spremembo cerkvenega učenja o spolu in spolnosti, saj da je zastarelo. Spremembe cerkvene doktrine o homoseksualnosti so si že pred dvema letoma želeli nekateri avstrijski škofje.

Kampanjo je podprlo tudi reformsko gibanje Maria 2.0 ter več drugih gibanj v nemški Cerkvi. V gibanju so ocenili, da sta reforma cerkvene delovne zakonodaje in revizija cerkvenega nauka "absolutno nujni, saj katoliška cerkev s svojim diskriminatornim odnosom do queer ljudi po vsem svetu ravna neodgovorno v smislu človekovih pravic". Dejstvo, da v Nemčiji leta 2022 še vedno potrebujete pogum, da priznate, da ste queer, je škandal, menijo.

Kritična tudi Cerkvi ne najbolj naklonjena leva politika

Medtem ko je v kampanji glasen predvsem del Cerkve, ki si prizadeva za spremembe, kakršne podpira skupnost LGBTQ+ oseb v Cerkvi, konservativni del pa je bolj molčeč, se je oglasila tudi politika.

Zvezni minister za pravosodje Marco Buschmann (FDP) je pozval k zakonodajnim spremembam in poudaril, da nihče ne bi smel biti diskriminiran zaradi svoje spolne identitete. "Ob vsem spoštovanju cerkvene pravice do samoodločbe, zlasti na področju oznanjevanja, mora tudi cerkev kot eden največjih delodajalcev v Nemčiji to upoštevati," je dodal. Buschmann se je skliceval tudi na obljubo v koalicijski pogodbi, da se prepovedi diskriminacije v nemški ustavi doda tudi element spolne identitete.

Pooblaščenec zvezne vlade za queer problematiko in poslanec Zelenih Sven Lehmann (Zeleni) je tako poudaril pomen dialoga med Cerkvijo in politiko. Kot je dejal, ne pričakuje pogovorov o koalicijski pogodbi s cerkvami, kljub temu pa sprememba zakonodaje ni nepomembna. Po njegovih besedah je ukinitev posebnega statusa Cerkve nepredstavljiva, zato ne računa na hitre spremembe v kratkem času, ampak premišljene spremembe v dialogu s Cerkvijo. Semaforska koalicija je v svoji koalicijski pogodbi napovedala, da bo s cerkvami preučila, kako bi lahko cerkveno delovno pravo uskladili z državnim pravom. Kljub temu pa pravica Cerkve do samoodločbe v tem primeru prevlada in Cerkvi s strani leve vlade ne bo mogoče vsiliti nečesa, česar ne bi podprla tudi sama.

Cerkev na udaru kot velika zaposlovalka

Protestantska in Katoliška cerkev sta z okoli 1,3 milijona zaposlenih drugi največji delodajalec v Nemčiji za javnim sektorjem. Trenutno pri zaposlovanju velja, da se mora vsakdo, ki dela za Katoliško cerkev ali katoliške institucije, strinjati s posebnimi določili v svoji pogodbi o zaposlitvi, ki prepovedujejo, da bi queer osebe odkrito govorile o svoji identiteti. Istospolna poroka lahko pomeni prekinitev pogodbe o zaposlitvi.

Nemški škofje so glede reform močno razdeljeni, Vatikan pa nasprotuje blagoslovu istospolnih zvez. Sicer je učenje Cerkve glede istospolnosti, transspolnosti in drugih novih oblik spolne identitete relativno kompleksno. Cerkev oznanja, da je vsak človek ustvarjen kot Božji otrok, dedič večnega življenja, in je to njegova temeljna identiteta.

Cerkev razlikuje med homoseksualnimi nagnjenji (ki niso grešna) in homoseksualno aktivnostjo (ki je greh). Posledično Cerkev ljudi s homoseksualnimi nagnjenji vabi, da se vzdržijo istospolne spolnosti, ki je po nauku Cerkve namenjena le za zakon moškega in ženske. Tudi pravila glede sprejema v semenišče in redovne skupnosti določajo, da vanje ne sme biti sprejet posameznik, ki prakticira homoseksualnost.

Kljub temu je v Nemčiji in nekaterih drugih državah del duhovščine, ki blagoslavljajo in priznavajo istospolne zveze. Papež Frančišek je v preteklosti prosil za odpuščanje zaradi izključevanja in diskriminacije homoseksualcev, hkrati pa je opozoril, da Cerkev nima moči spremeniti zakramenta, kot ga je ustanovil Bog, torej kot skupnost moškega in ženske. Cerkev sicer izpostavlja, da morajo biti osebe s homoseksualnimi nagnjenji sprejete s spoštovanjem, sočutjem in občutljivostjo ter da je potrebno izogibanje neupravičeni diskriminaciji do njih.

V praksi ljudi, ki nasprotujejo cerkvenemu učenju o spolnosti, nihče ne sili, da so zaposleni v instituciji, ki ne deli njihovih vrednot. Enako pravzaprav velja za vsakega delodajalca.

Nemška Cerkev v hudi krizi

Številke izstopov iz nemške Cerkve za lansko leto sicer še niso znane, a po visokih številkah izstopov leta 2021 je več krajevnih cerkva poročalo o rekordnem številu ljudi, ki so Cerkev zapustili v lanskem letu. Med njimi je tudi Kölnska škofija, kjer izstope pripisujejo predvsem krizi zaradi spolnih zlorab.

Nič kaj pozitivno na statistiko in ljudi ne bo vplivalo zadnje poročilo neodvisne preiskave spolnih zlorab v münchen-freizinški škofiji, ki senco prikrivanja spolnih zlorab meče tudi na zaslužnega papeža Benedikta XVI.