Bo milenijska generacija rešila svet? V čem ji uspeva in v čem ne

Uredništvo
11

Milenijci, predstavniki generacije rojene med 1981 in 1996, so postali odrasli. Najmlajši predstavniki generacije so v zgodnjih dvajsetih, kar predstavlja odlično možnost za primerjavo milenijcev z ostalimi generacijami.

Kdo so torej mladi, ki bodo do leta 2025 predstavljali 75% delovne sile in po čem se razlikujejo od svojih predhodnikov? Raziskavo, ki zajema ameriške milenijce, je pripravil Pew Reasearch Institute. 

Američani stari med 22 in 37 let so v primerjavah z drugimi generacijami bolje izobraženi, kar pomeni tudi, da imajo več zaposlitvenih možnosti in višji življenjski standard. Z milenijci je postala ameriška družba bolj rasno in etnično pisana.

So milenijci res tako zelo fleksibilni?

Pregovorno velja, da mlajše generacije pogosto menjujejo službe in kariere. Raziskava pa je pokazala, da niso milenijci pri tem nič posebnega. 79% milenijcev je pri istem delodajalcu več kot 13 mesecev, kar je za dva odstotka kot pri pripadnikih generacije X, ko so bili ti v svojih dvajsetih in tridesetih. V nasprotju s splošnim prepričanjem, pa si polovica milenijcev želi pri istem delodajalcu ostati vsaj pet let, kar je povsem primerljivo s predhodnimi generacijami.

Nadaljuje se tudi trend zaposlovanja žensk. Te so, enako kot njihove predhodnice generacije X (rojene med 1965 in 1980), v 75% zaposlene. Ženske iz tihe generacije (rojene med 1928 in 1945) so bile v svojih dvajsetih in tridesetih zaposlene zgolj v 40%, ženske iz babyboom generacije (rojene med 1946 in 1964) pa v 66%.

Vir: Pew Research Institute

Generacija milenijcev je za generacijo babyboomerjev druga največja predstavnica v ameriškem volilnem telesu, kar vedno bolj vpliva na politično sliko v Ameriki, ki se, v primerjavi s prejšnjimi generacijami, nagiba bolj proti Demokratom. Ne preseneča pa niti dejstvo, da so milenijci pri ustvarjanju družine počasnejši od svojih predhodnikov in dlje časa živijo pri starših.

Zanimivo je tudi dejstvo, da so milenijci manj fleksibilni pri selitvah. Le 16% milenijcev med 25 in 35 letom se je v zadnjem letu selilo, kar je v manj kot so to počele predhodne generacije v istem starostnem obdobju, kjer se je v preteklem letu selilo kar 25% generacije.

Gospodarska kriza, ki je ustavila osamosvajanje in ustvarjanje družine

Gospodarska kriza, ki je leta 2008 prizadela Ameriko in svet, je močno vplivala na generacijo milenijcev, ki naj bi si v tistih letih začela ustvarjati družino. Le 46% milenijcev med 25 in 37 letom starosti je poročenih, v generaciji X je bilo v istem obdobju poročenih 57% mladih, v generaciji babyboomerjev 65%, v tihi generaciji pa je bilo v tej starostni skupini poročenih kar 83% mladih. Leta 1968 je bila povprečna ženska ob poroki stara 21, moški pa 23 let, danes pa je povprečna starost ženske ob prvi poroki 28 let, za moške pa 30.

Vir: Pew Research Institute

Številke pa ne govorijo le o tem, da se mladi poročajo kasneje, ampak tudi o tem, da se za trenutno generacijo mladih pričakuje, da se 25% mladih nikoli ne bo poročilo. Popularnost zakon pada vse od tihe generacije naprej. S tem pa je nerazdružljivo povezano tudi poznejše odločanje za družino. Leta 2016 je otroka imelo le 48% milenijk v starosti med 20 in 35 let. V istem starostnem obdobju je otroka imelo 57% pripadnic generacije X in babyboom generacije.

Vir: Pew Research Institute

Milenijci pa niso pozni zgolj pri ustvarjanju družine, ampak tudi pri odselitvi od doma. V letu 2018 je 15% milenijcev živelo pri starših doma, kar je dvakrat več kot pri prejšnjih generacijah v istem starostnem obdobju. Nezmožnost odselitve od doma je najbolj vidna pri milenijcih z nižjo izobrazbo, ki imajo v primerjavah s prejšnjimi generacijami z enako stopnjo izobrazbe, bistveno nižjo plačo in letne dohodke.

Če je pripadnik generacij X med 25 in 35 letom s srednješolsko izobrazbo na leto zaslužil slabih 70.000$, zasluži milenijec z isto stopnjo izobrazbe le 62.000$. Nižji letnih prihodki pa se poznajo tudi pri višje izobraženih milenijcih. Ti imajo v primerjavi z generacijo X, ki ima 109.000$ prihodkov, konec leta 4.000$ manj zaslužka.

Vir: Pew Research Institute

Z zaslužkom so seveda povezani tudi prihranki. Milenijci imajo v primerjavi z generacijo X in generacijo babyboomerjev manj prihrankov. Med 25 in 35 letom imajo milenijci 12.500$ prihrankov, generacija X je imela 15.100$ prihrankov, babyboom generacija pa 20,700$. Razlog za manj prihrankov najverjetneje izvira iz študentskih kreditov, ki jih imajo milenijci, saj so v primerjavi s prejšnjimi generacijami več študirali.

11 KOMENTARJI

  1. Na našo milenijsko generacijo ne kaže računati.

    Kaj pa naj naredijo polfabrikati, ki so jih in ki jih še v prevelikem številu na zalogo za prihodnjih sto let štancajo na raznih potrebnih in nepotrebnih družboslovnih fakultetah in visokih šolah.

    V pogojih drsenja nazaj v skrajno levičarsko družbo bodo pa bodo bolj kot znanje itak pomembni le močni komolci in partijska knjižica ter obilica brezobzirnosti.

    • Naših otrok je vse manj in manj. Nismo sami na tem svetu. Po našem ozemlju gledajo milijoni Afričanov, ki nimajo ničesar izgubiti. Ta dejstva spravijo človeka ob zdrav razum in potem piše bedarije, kako nas bo nek človek rešil. Med večnim resnicami pa lahko beremo:

      GOSPOD nad vojskami,
      blagor človeku, ki zaupa vate.
      (Ps 84, 13)

  2. Milenijska generacija v Sloveniji in povsod po zahodnem svetu, bo zapravila vse, kar so ji predhodniki dali za doto.
    Zahodni svet je zašel v obupno dekadenco. Že dosedanje generacije, vsaj dve ali tri so rušile vse, kar je zahodna civilizacija ustvarjala tisočletja. Posebno rušilno moč je dosegla v 2. svetovni vojni, pri čemer pa je kljub izrednemu rušenju ta škoda manjša od te, ki jo počenejo današnje generacije, ki že predajajo ključe v roke še bolj rušilni, to je milenijski.
    Pri rušenju je vendarle potrebno ločiti fizično uničevanje od ideološkega.
    Milenjski vandali so hujši, saj bodo ti ideološko zrušili tisočletno civiizacjo
    Kljub padcu Berlinskega zidu, se marksizem kar naprej razrašča in se zajeda v vse pore družbe, če ravno nima nikakršne znanstvene utemeljitve. V najbolj poenstavljeni obliki lahko rečemo, da bi lahko markszem uspel le, če bi uspel producirati unificiranega čoveka. To se vsaj še nekaj časa ne bo zgodilo in vse do takrat bo marksizem utopija. Če pa se bo znanosti posrečio izdelovati človeka po marksističnem modelu, pa je to konec narave in konec civiizacije.
    Torej marksizem straši po zahdni civiizaciji in želi nadomestiti katolicizem. Katolicizem je izkustvena religija. V tisočletjih so zbrane moralne norme, ki uspešno uravnavajo civilizacijo. To dokazuje tudi dejstvo, da je prav zahodna, torej pretežno krščanska civilizacija dosegla vrh.
    Marksizem pa posega v družbo z izmišljenimi, nerealnimi predpostavkami in jo je začel razkrajati.
    Prva boljševstična revolucija, ki je iz tečajev vrgla Rusijo, je bila groba in so jo zablode pokopale. Danes podobni nauki osvajajo družbo. So bistveno bolj uglajeni , zato se lažje uveljavljajo, so pa učinki bistveno bolj škoddljivi.
    Zahodni svet rine v anarhijo. Anarhija neizbežno vodi v revolucijo, revolucija pa v propad.
    Seveda socialistična revolucija.
    V zadnjem stoletju je človeštvo doživelo celo vrsto marskističnih (socialističnih) revolucij in vse so se končale tragično s popolnim razkrojem družbe.
    Izjema pri tem je Kitajska revolucija, k je doživela tragično kulminacijo s kulturno revolucijo in z redčimi knjižicami s katerim so morali Kitajci urejati celo prebavo in presnovo,. Da bom jasen še scat in srat niso mogli brez Mao ze Donga. Po takšni katastrofi so se spametovali in uvedli kapitalizem ki v zelo kruti obliki financira komunizem in se ohranja pri življenju.
    Povsod tam, kjer pa Marx usmerja um in življenje, pa revolucije uničujejo družbo. Najnovejša vest je ta, da je Severna Koreja popolnima bankrotirala in ne more več prehraniti niti svojega prebivalstva, ki mu grozi strahotna lakota .
    To je tudi perspekriva zahodne civilizacije, ki jo prevzema v svje roke milenjiska generacija.
    Amerika se je temu za las izognila, ker je zmagal Trump. Če mu bo v naslednjem mandatu spodrsnilo, o po Ameriki. Ali si lahko zamislite, da jo vodi Nancy Peloci s kohorto pobesnelih sufražetk?
    Evropa se žal temu ne bo izognila. Prihajajoče volitve bodo uzakonile popolni kaos in obstoj Evrope bo zelo, zelo vprašljiv. Ali si lahko prestavljate Evropo, eno najmiočnješih gospodarstev na svetu brez kapitana in brez krmarja.
    Ali ni to megatanker brez posadke , ki pluje po Slovenskem morju?
    Milenijci so razvajeni Niso doživeli nobene resne preizkušnje. Napumpani so z markiszmom sicer predelanim, a osnova mu je ista. Vsi smo glih. Vsi smo demokrati. Ne zavedajo pa se, da to vdi v kaos.
    Kaj pa si želi dužba zbarana okrog Meseca? Ali ji lahko kolikor tolikor razumni človek preda ključe od domačije?

  3. Milenijci so izgubljena generacija. Poizkušajo zamenjati nekaj kar deluje (kapitalizem), z nečem kar se dobro sliši (socializem).
    Američani imajo srečo Trumpom, ki bo rešil generacijo Z in mlajši del milenijcev. In s tem celotno državo.
    Slovenci nismo tako pametni, raje poslušamo lepe levičarske pravljice, ki so okužile vse generacije ne samo milenijcev.

  4. Me smo po cesti vodile svoje fante a one po cesti vodijo svoje prijateljice. Milenijski fantje pa tudi raje v ritko svojega prijatelja, kot v pičko kakšne luštne punce. Še malo pa bo cela generacija LGBT in živela doma pri starših.
    Starši pa:” Kako je moja hči pridna, tvoje so se pri njenih letih zapijale in valjale s fanti, moja ima pa samo eno prijateljico in nikoli ne pije.”
    Ali pa: “Moj sin samo pridno študira in nič ne lumpa!” Toda njegov najboljši prijatelj, ki mu pomaga na faksu (in skrivaj v postelji) je gej. Tretji so pa tako zaostali, da so pri tridesetih še doma in se igrajo z mucki in psički. Še malo in bodo strupeni kemični repki spremenili Evropo v Gayland.

  5. NIČ NE BO NITI Z TEMI, KAJTI KONEC SVETA SE BLIŽA V NASLEDNJEM DESETLETJU, KJER BO VSAKDO NA PREIZKUŠNJI PREŽIVETJA , NE GLEDE NA TO KDAJ JE BIL ROJEN !!! ! !!! AMENNN !!! ! !!!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime