Bo levica zamenjala enega "avtoritarca" z drugim? Tako je Erjavec obračunaval s svojimi nasprotniki v stranki
POSLUŠAJ ČLANEK
Politiki leve opozicije pravijo, da želijo s konstruktivno nezaupnico končati avtoritarno vladavino Janeza Janše. Namesto njega bi oblast zaupali Karlu Erjavcu, za katerega s podpisi jamčijo, da ima "vsa potrebna znanja in veščine za vodenje vlade v tem zahtevnem obdobju", kot so zapisali v predlogu konstruktivne nezaupnice.
Kaj si o Erjavcu kot predsedniku vlade misli ljudstvo, je iz anket bolj ali manj znano. Nekoliko v pozabo pa so šla stališča nekaterih Erjavčevih nasprotnikov iz DeSUSa, s katerimi je s pozicije predsedniške moči v preteklosti obračunal, ker se niso strinjali z njegovim načinom vodenja stranke.
Nanje smo se spomnili ob kar nekoliko spregledanem včerajšnjem Erjavčevem svarilu "neposlušnim" pokrajinskim odborom, ki ga je izrekel po sedemurni seji, na kateri je skušal zlomiti strankine poslance.
»Razumem ga kot povzpetneža, ki je pri svojem opravilu zelo spreten in je brez moralnih zadržkov,« je pred leti Erjavca označil takratni poslanec DeSUS-a Vili Rezman. Akterji Levice so Erjavcu danes pripravljeni spregledati vse, pišemo v komentarju uredništva.
Da Erjavec ni najbolj primeren kandidat za predsednika vlade, ne mislijo zgolj njegovi poslanci, ki bodo na koncu najbrž prisiljeni dati zanj podpise pod konstruktivno nezaupnico. Tako meni kar nekaj pokrajinskih odborov, denimo ljubljanski, dolenjski, podravski, ptujski in odbor z Obale. Tem je predsednik DeSUSa ta večer med vrsticami napovedal čistko, češ, da bo poenotil in utrdil politike stranke, ki je bila sprejeta na odborih. Pomenljivo je dejal, da na visokih položajih v mestnih in drugih odborih ne more biti ljudi, ki niso enotni s stališči organov stranke, pri čemer je ciljal na podporo izvršilnega odbora in Sveta stranke, da Erjavec kandidira za predsednika vlade Republike Slovenije.
A zgodovina dogajanja v DeSUSu kaže, da tovrstna žuganja politikom lastne stranke Erjavcu niso tuja. Več kot to, svoja svarila drugače mislečim je iz pozicije moči tudi praviloma uresničil, kar navsezadnje dokazuje tudi nedavni "izgon" upornega poslanca Roberta Polnarja iz DeSUS-a.
Dva najbolj izpostavljena primera izpred let sta obračun z nekdanjim uglednim članom in celo vodjem poslanske skupine Francem Žnidaršičem ter poslancem DeSUS-a Vilijem Rezmanom, ki se pred desetletjem glede nekaterih politik Karla Erjavca z njim nista strinjala in sta to tudi javno izpovedovala.
Čeprav se je zavedal najverjetnejšega poraza, je Franc Žnidaršič leta 2009 šel celo v tekmo za predsednika stranke, z napovedjo, da, za razliko od Erjavca, ponuja »demokratičen način vodenja stranke,« kot je dejal za Delo.
Po porazu je Žnidaršič ostal v Erjavčevi nemilosti, kar se je izrazilo ob naslednjem javnem sporu novembra 2009, ko se Žnidaršič, takrat vodja poslanske skupine DeSUS-a, ni strinjal z imenovanjem Henrika Gjerkeša za ministra za lokalno samoupravo, obenem pa so iz poslanske skupine želeli izključiti poslanca Vilija Rezmana (ki sicer ni bil član stranke, temveč je bil na DeSUS-ovi listi izvoljen), čemur je Žnidaršič prav tako nasprotoval.
Takrat je Erjavec Žnidaršiču postavil ultimat. Zahteval je njegov odstop z mesta vodje poslanske skupine DeSUS-a, če ne bo sam odstopil z obeh položajev - predsednika stranke DeSUS ter ministra za okolje. Za pogojevanje se je takrat Erjavec odločil, ker "Žnidaršič ne želi spoštovati sklepov stranke."
Vili Rezman je takrat komentiral, da je Erjavec že pred časom nakazal, da želi imeti svojo "poslansko četico". »Sedaj jo ima in bo z njo počel, kar želi početi,« je dejal. Glede predsednika upokojencev pa je še dejal, da ga razume »kot povzpetneža, ki je pri svojem opravilu zelo spreten in je brez moralnih zadržkov.«
Z Žnidaršičem sta poslansko skupino DeSUS morala zapustiti. Slednji pa je pol leta kasneje tudi izstopil iz DeSUS-a, češ da sodelovanje s stranko ni bilo mogoče oz. je bilo povsem prekinjeno. Erjavec je njegov odstop označil za "osebno odločitev" ter dodal: »Žnidaršič se po kongresu ni strinjal z vodenjem stranke. Menil je, da gre za avtokratsko vodenje, čas pa kaže, da temu ni tako.«
Kako Erjavec razume politiko, pa je avgusta 2014, nekaj dni po izglasovanju Mira Cerarja za mandatarja, ko je šlo za delitev stolčkov, razložil tudi za tednik Mladina. Na vprašanje, če bo evropski komisar, je takrat dejal: »To je del političnega boja, politika je umetnost možnega. Mediji me radi lovijo za besede, recimo, ko sem rekel, da me komisarsko mesto ne zanima. Seveda sem to rekel. Mislite, da bi me kdo volil, če bi pred volitvami rekel, da bi bil rad komisar? Posla se ne bi branil. Zanima me.« Kasneje je v Cerarjevi vladi nadaljeval na mestu ministra za zunanje zadeve, kar je opravljal že v času 2. Janševe vlade in nato vlade Alenke Bratušek.
Tudi danes, ko Erjavec igra pomembno politično vlogo pri rušenju desnosredinske vlade, se špekulira, ali morda dolgoročna Erjavčeva ambicija postati evropski komisar ostaja kot eden izmed motivov, da je stranko na silo popeljal iz desnosredinske vlade ter jo tako pahnil še globlje v negotovo politično prihodnost.
Kaj si o Erjavcu kot predsedniku vlade misli ljudstvo, je iz anket bolj ali manj znano. Nekoliko v pozabo pa so šla stališča nekaterih Erjavčevih nasprotnikov iz DeSUSa, s katerimi je s pozicije predsedniške moči v preteklosti obračunal, ker se niso strinjali z njegovim načinom vodenja stranke.
Nanje smo se spomnili ob kar nekoliko spregledanem včerajšnjem Erjavčevem svarilu "neposlušnim" pokrajinskim odborom, ki ga je izrekel po sedemurni seji, na kateri je skušal zlomiti strankine poslance.
»Razumem ga kot povzpetneža, ki je pri svojem opravilu zelo spreten in je brez moralnih zadržkov,« je pred leti Erjavca označil takratni poslanec DeSUS-a Vili Rezman. Akterji Levice so Erjavcu danes pripravljeni spregledati vse, pišemo v komentarju uredništva.
Da Erjavec ni najbolj primeren kandidat za predsednika vlade, ne mislijo zgolj njegovi poslanci, ki bodo na koncu najbrž prisiljeni dati zanj podpise pod konstruktivno nezaupnico. Tako meni kar nekaj pokrajinskih odborov, denimo ljubljanski, dolenjski, podravski, ptujski in odbor z Obale. Tem je predsednik DeSUSa ta večer med vrsticami napovedal čistko, češ, da bo poenotil in utrdil politike stranke, ki je bila sprejeta na odborih. Pomenljivo je dejal, da na visokih položajih v mestnih in drugih odborih ne more biti ljudi, ki niso enotni s stališči organov stranke, pri čemer je ciljal na podporo izvršilnega odbora in Sveta stranke, da Erjavec kandidira za predsednika vlade Republike Slovenije.
A zgodovina dogajanja v DeSUSu kaže, da tovrstna žuganja politikom lastne stranke Erjavcu niso tuja. Več kot to, svoja svarila drugače mislečim je iz pozicije moči tudi praviloma uresničil, kar navsezadnje dokazuje tudi nedavni "izgon" upornega poslanca Roberta Polnarja iz DeSUS-a.
Dva najbolj izpostavljena primera izpred let sta obračun z nekdanjim uglednim članom in celo vodjem poslanske skupine Francem Žnidaršičem ter poslancem DeSUS-a Vilijem Rezmanom, ki se pred desetletjem glede nekaterih politik Karla Erjavca z njim nista strinjala in sta to tudi javno izpovedovala.
Čeprav se je zavedal najverjetnejšega poraza, je Franc Žnidaršič leta 2009 šel celo v tekmo za predsednika stranke, z napovedjo, da, za razliko od Erjavca, ponuja »demokratičen način vodenja stranke,« kot je dejal za Delo.
Po porazu je Žnidaršič ostal v Erjavčevi nemilosti, kar se je izrazilo ob naslednjem javnem sporu novembra 2009, ko se Žnidaršič, takrat vodja poslanske skupine DeSUS-a, ni strinjal z imenovanjem Henrika Gjerkeša za ministra za lokalno samoupravo, obenem pa so iz poslanske skupine želeli izključiti poslanca Vilija Rezmana (ki sicer ni bil član stranke, temveč je bil na DeSUS-ovi listi izvoljen), čemur je Žnidaršič prav tako nasprotoval.
Takrat je Erjavec Žnidaršiču postavil ultimat. Zahteval je njegov odstop z mesta vodje poslanske skupine DeSUS-a, če ne bo sam odstopil z obeh položajev - predsednika stranke DeSUS ter ministra za okolje. Za pogojevanje se je takrat Erjavec odločil, ker "Žnidaršič ne želi spoštovati sklepov stranke."
Vili Rezman je takrat komentiral, da je Erjavec že pred časom nakazal, da želi imeti svojo "poslansko četico". »Sedaj jo ima in bo z njo počel, kar želi početi,« je dejal. Glede predsednika upokojencev pa je še dejal, da ga razume »kot povzpetneža, ki je pri svojem opravilu zelo spreten in je brez moralnih zadržkov.«
Z Žnidaršičem sta poslansko skupino DeSUS morala zapustiti. Slednji pa je pol leta kasneje tudi izstopil iz DeSUS-a, češ da sodelovanje s stranko ni bilo mogoče oz. je bilo povsem prekinjeno. Erjavec je njegov odstop označil za "osebno odločitev" ter dodal: »Žnidaršič se po kongresu ni strinjal z vodenjem stranke. Menil je, da gre za avtokratsko vodenje, čas pa kaže, da temu ni tako.«
Kako Erjavec razume politiko, pa je avgusta 2014, nekaj dni po izglasovanju Mira Cerarja za mandatarja, ko je šlo za delitev stolčkov, razložil tudi za tednik Mladina. Na vprašanje, če bo evropski komisar, je takrat dejal: »To je del političnega boja, politika je umetnost možnega. Mediji me radi lovijo za besede, recimo, ko sem rekel, da me komisarsko mesto ne zanima. Seveda sem to rekel. Mislite, da bi me kdo volil, če bi pred volitvami rekel, da bi bil rad komisar? Posla se ne bi branil. Zanima me.« Kasneje je v Cerarjevi vladi nadaljeval na mestu ministra za zunanje zadeve, kar je opravljal že v času 2. Janševe vlade in nato vlade Alenke Bratušek.
Tudi danes, ko Erjavec igra pomembno politično vlogo pri rušenju desnosredinske vlade, se špekulira, ali morda dolgoročna Erjavčeva ambicija postati evropski komisar ostaja kot eden izmed motivov, da je stranko na silo popeljal iz desnosredinske vlade ter jo tako pahnil še globlje v negotovo politično prihodnost.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
14 komentarjev
Alojzij Pezdir
Glasovanje po pošti, s katerim so delegati kongresa "na daljavo" ponovno izvolili starega/novega predsednika Desusa, je že samo po sebi skrajno problematično tako s strani zahtevane tajnosti oz. ne-sledljivosti glasovanja, kakor tudi s strani možne popolne in zavestno pristranske samovolje tistih, ki glasove po pošti štejejo.
Dejstvo je tudi, da Karl Erjavec na zadnjih volitvah v DZ RS v koaliciji z Jankovićevo PS ni pridobil zadostne podpore volilnega telesa in sam ni bil veljavno izvoljen v državni zbor.
Kar pomeni, da sumljivo po pošti ponovno izvoljeni predsednik Desusa nima nikakršnega potrebnega zaupanja in formalne legitimnosti, da bi lahko samovoljno politično in sektaško pritiskal ali celo politično izsiljeval poslance Desusa, ki imajo po veljavni ustavi zadostne in veljavne mandate volilnega telesa za svobodno, neodvisno in pošteno delovanje v najvišjem zakonodajnem telesu RS.
Še več, povratnik na čelo Desusa Karl Erjavec pred volitvami na kongresu Desusa po pošti v nobeni javni izjavi ni izrecno govoril ali pisal o takojšnjem izstopu poslanske skupine Desusa iz vladajoče koalicije ter izstopu ministrov iz Desusa iz legalne in legitimne vlade RS. Kar pomeni, da za svoja dejanja, o katerih ni pravočasno obvestil delegatov kongresa po pošti, tudi ni dobil potrebne formalne podpore delegatov kongresa stranke oz. najširše strankarske politične baze.
Vse, kar počne prvak Desusa Karl Erjavec, je torej po veljavni ustavi in zakonodaji ter po internih normah politične stranke Desus skrajno samopašno, egocentrično in narcisoidno. V prvi vrsti v smeri neprikritih megalomanskih osebnih političnih in državniških ambicij Karla Erjavca, pragmatično, prilagodljivo in servilno podprtih s strani zgubarskih prvakov strank samooklicane koalicije KUL ter s strani vse manj izbirčnega in vse bolj hazarderskega podzemlja "globoke/ugrabljene države".
lavrict
Levica je avtoritarna sama po sebi zato je avtoritarci ne motijo. Celo več,levica jih vedno in povsod vzpostavi. Levico motijo samo demokrati in napačni avtoritarci.
Kraševka
RES JE.
APMMB2
Erjavec je nevaren. Za mafijo, ki ga podpira je pripravljen narediti največje svinjarije, ki s politiko nimajo nobene zvzeze.
Poklicali so ga iz penzije, samo da opravi svinjski posel.
Kljub temu, da vsa Sloveija gleda, kako se tepta demokracija, ni prave reakcije.
Kako se lahko odsluženi in pregnani politik, s pomanjkljivim znanjem vrne na mesto predsednika strančice, brez najmanjših političnih ambicij in postane kandidat za predsednika vlade in celo Evrope?
To je demnostracije nedemokracije. To se lahko dogaja le v trdnih diktaturah, kakršna je na Kubi, Venezueli, ali v Severni Koreji.
Pa vednar voditelj KUL koalicije naivnim Slovencem vtepajo v glavo,da je to demokracija.
Takšni demokracijo zagovarja tudi vrli Igor, vstrajni komentator Domovine.
Če pride na oblast Erjavec, se Sloveniji ne piše nič kaj dobrega. Težko priborjene milijarde za sanacijo krize, bodo postale plen mafije. Igor pa ne bo od tega dobil niti sendviča.
Slavec
Izgleda, kot da Desus nima več notranje moči, da bi se znebil iztrošenega
in med volilci nepriljubljenega Erjavca.
Z njim in njegovo izključevalno politiko pa nima možnosti, da bi ponovno
pritegnil ali nadomestil izgubljene člane, ki so - ali še bodo - sledili Pivčevi.
Upokojenska stranka se je ujela v nepovratno zanko.
.
Agencija MediaGauss, 15.01.2021:
.
SDS 32
NSi 13
SD 9
Levica 9
LMŠ 5
SMC 5
SLS + Kangler + Čuš 4
Dobra Država 3
Desus 2
SNS 2
.
Ostale stranke skupaj 16
STAJERKA2021
Realna lestvica Agencije MediaGauss. In to je velika bolečina opozicije. Če ga bodo še dolgo bureki iz KUL-a biksali, še parlamentarnega praga ne bodo dosegli, ne pa, da bi vstopili v vlado, na naslednjih volitvah. Volivci si zapomnijo in nimamo vsi spomina zlate ribice - tako kot v Desusu. Pred enim letom Erjavca naženejo, sedaj pa ga "povabijo" nazaj in spotika vlado. Politik, z minimalnim številom glasov na volitvah, odstavljen, dokazani rusofil in z nobenimi rezultati, ko je deloval v politiki. Oziroma, sploh nima kaj pokazati, sedaj pa bi rad spet v politiko! Le kdo stoji za temi igricami?
Marija Perko
Nov svetniški kandidat
Karel Viktor Izdajalec
Življenjepis: Zamenjal veliko samostanov. Povsod kandidiral za priorja.
Delo: besedno se je obilno razdajal za reveže v zameno za njihove glasove na volitvah. Mnogi njegove dobrote niso opazili, zato je veliko trpel in prejel tudi stigme.
Proces beatifikacije bo vodil monsignor Jurša, Simonovič bo njegov tajnik.
Priporočajo se mu povzpetneži vseh barv. Prijave o čudežih zbira dr. Tomaž Gantar.
Zavetnik: upokojencev, kameleonov in grlic
Goduje: datum se določi na dan ko bo postal PV Republike Slovenije
nejo
Kar je v komentarju uredništva zapisano v zadnjih dveh odstavkih, lahko primerjamo s tem, kar se v USA zdaj dogaja s Trumpom. Tik pred koncem mandata ga želijo popolnoma diskreditirati, da se ja še kdaj ne bo povrnil na oblast. Natančno to se pri nas dogaja z Janšo. Že desetletja.
nejo
Erjavec, minister za kante in arbitražo.
Kraševka
Pri obojem nam je Erjavec povzročil velikansko škodo. Kdor ga podpira, pa je njemu enak.
Mateja Kropec Šega
Imam samo en komentar. Fuj in fej.
Jože Kržič
Erjavca poznam že tako dolgo, da lahko rečem tole: ko je bil še pravnik v vladnem uradu, je bil čisto v redu, normalen; ob vstopu v politiko je postal neprepoznaven, nenačelen, koristolovec, prodana duša, pokvarjen - skratka, baraba. Takšen tip človeka je za politiko ne samo neprimeren, ampak nevaren. Če pa postane še predsednik vlade, se lahko Slovenija samo še pogrezne od sramu!
Kraševka
Res je.
Kraševka
Erejavec je pač NEPOŠTEN povzpetneš, ki bi poteptal, poleg nasprotnikov tudi PRIJATELJE, le da se sam povzpne na VRH.
Člani njegove stranke ga dobro poznajo, zato mu še niso zagotovili glasov, kljub temu, da jim je "7 ur lomil roke".
Domovina, v tem članku ste dobro prikazali Erjavčevo zgodovino. V zadnjih dveh odstavkih, pa ste povedali pravo bistvo, zakaj je nastal KUL.
Ta KUL, pa bo z Erjavcem postal BEDA !
Sigurna sem, da bo ta sedanja vlada - ODDELALA svoj mandat do volitev. Računam na MODROST POSLABCEV!
Vsekakor, je Erjavec velik DIKTATOR, če ga primerjamo z Demokratom Janšo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.