Bo iz primeža kulturne revolucije še kdaj možen povratek v demokracijo?
Rok Frelih
- 6. 7. 2021 ob 6:34
- 18 komentarjev
"Kako je to možno?!" se vse več ljudi zgroženo sprašuje ob današnjih radikalnih spremembam v družbi, pa naj si gre za Slovenijo ali svet. Kako je možno, da se nekatere družbene skupine postavljajo nad zakon in si nasilno prisvajajo monopol nad pravico v svoje roke, kako je možno, da nekateri politiki in "družbeni delavci" sprejemajo odločitve, ki so naperjene proti lastni državi, ljudem in zakonitosti?
Splošno sprejete človeške vrednote, ki so tisočletja predstavljale osnovne temelje za razvoj civilizacij in civiliziranosti, so danes mnogokrat poteptane in porušene, saj veljajo za nazadnjaške in mračnjaške, nasproti pa jim stoji progresivizem, ki skozi kulturno revolucijo bliskovito dobiva prevlado v Zahodnem svetu in postavlja dogme, v katere se ne sme dvomiti.
Pomembno je, da razumemo, zakaj in s kakšnimi razlogi so nekateri ponotranjili takšno dogmatiko in se pridružili kulturnemu boju.
Takšno mišljenje ima skrajno levo politično orientacijo ter temelji na kritični teoriji (Frankfurtska šola) in kulturnem marksizmu (Marx v osnovi govori o ekonomski revoluciji, kulturni marksizem pa o kulturni), deluje pa po vzorcu, ki ga opisuje angleški konservativni mislec Roger Scruton. Levičarji v osnovi trdijo, da dobrine niso pravično porazdeljene, zato je potreben razredni boj (v današnjem primeru kulturni, torej boj proti obstoječim vrednotam), ki bo odpravil tegobe zatiranih.
Tukaj govorimo o domnevni depriviligiranosti določenih skupin v družbi, ki naj bi jih sedanji sistem zatiral, na primer LGBTQ+ oseb, muslimanov, ne-belih ljudi ... Da bi odpravili tegobe zatiranih, je potrebno s kulturnim bojem ustvariti novi red, menijo levičarji.
Ta ima dva cilja: osvoboditev in družbena pravičnost. Osvoboditev (omenjenih domnevno zatiranih skupin) levičarji dojemajo kot osvoboditev od pravil in norm, ki naj bi jih do sedaj zatirale, torej od institucij, običajev in zakonov; od družine, skupnosti, religije, države. S tem naj bi se posameznik osvobodil pritiska, da bi lahko uresničil svoj človeški potencial.
Družbena pravičnost pa pomeni enakost v najstrožjem pomenu besede. Enakost levičarjem pomeni posvečeni cilj, za uresničitev katerega so dovoljena vsa sredstva, tudi nasilje in kršenje zakonov. Vsaka neenakost se mora preganjati (zato je potrebno uničenje zgodovine, itd.), kar lahko v praksi vidimo v zahodnih državah, kjer je nasilje nad neprogresivno mislečimi na dnevnem redu.
Ni potrebno posebno poudarjati, da je takšna levičarska misel nefunkcionalna, saj sta ta dva cilja popolnoma nezdružljiva; celo nasprotujeta si. Vsak človek ima svoje individualne potenciale, ki so med seboj različni. Če jih ljudje sprostijo, je enakost dejansko nemogoča. Tukaj leva misel pade na celi črti.
Enako lahko povemo za različno pojmovanje svobode: veljalo je, da svoboda posameznika ne sme omejevati svobode drugega. Po novih progresivnih definicijah pa naj bi svoboda pomenila, da se vsak posameznik počuti svobodnega. Kaj pa, če se nekdo počuti svobodnega s tem, da krati svobodo drugemu? Kako izgleda simbioza med vernimi muslimani in LGBT skupnostjo? Je "evropsko", da svoboda nekoga posega v dostojanstvo drugega?
Misleci kritične teorije so po prvi svetovni vojni postavili protiutež tradicionalizmu, ki so ga krivili za grozote vojne. Nastopili so proti vsem do tedaj veljavnim družbenim pravilom. Na njihovem tnalu se je, denimo, znašlo domoljubje, saj naj bi bilo kot "nacionalizem" razlog za spopade. Velika zmota, razlog je bil v ekonomskih interesih velesil, res pa je, da je bil mnogokrat maskiran v domoljubje.
Tej paradigmi leva politika sledi še danes, zelo močno tudi v Sloveniji. Tu se pojavi še en paradoks: medtem, ko konservativci (v retoriki levice silni zli "fašisti") različnih držav in narodov pozivajo k mirnemu sodelovanju, dialogu in spoštovanju različnosti (pa tudi zakonov), levičarji sveta in Slovenije pozivajo v revolucionarni boj. Dialog z njimi večinoma ni mogoč, saj ga a priori zavračajo po načelu "lahko misliš, kar hočeš, le tega, kar misliš, ne smeš misliti, ker je to mračnjaško in nevredno dialoga". Njihov edini cilj torej ni pluralnost, ampak, tako Scruton, popolna prevlada.
Takšne težnje kaže ogromna večina sodobnih levičarskih gibanj, naj bo to Antifa, woke huligani na Zahodu ali pa naši petkovi protestniki. No, pri njih vemo, za kaj gre, ampak glede na dejstvo, da smo Slovenci znani kot kulturen narod, bi pričakoval nek višji nivo nekomunikacije z drugače mislečimi ... Če se kulturnik izraža prostaško, vulgarnost zato še ne postane kultura, pač pa kulturnik postane prostak.
Mogoče, da ima za svoje sledilce kulturni marksizem neko vzdržno notranjo logiko. A v praksi progresivizem moderne levice nima nikakršne uporabne vrednosti, saj sodobni "misleci" in aktivisti naslavljajo in upravljajo področja, s katerimi nimajo nobenega realnega stika, hkrati pa je njihov pristop nasilen, izključujoč in nedemokratičen.
To dokazujejo družbeni in ekonomski kazalci, predvsem pa policijske statistike. Razlika med progresivizmom in konservativizmom je, da prvi hočejo rušiti obstoječi red za vsako ceno, ne glede na izid; lahko gre tudi na slabše, samo da je akcija. Drugi pa sprejemamo novosti s skrbnim in treznim razmislekom v korist prihodnosti.
Največja težava današnjega časa je, da zgoraj omenjene (in še mnoge druge) destruktivne prakse z agresijo in izdatnim financiranjem dobivajo ne le legitimiteto in prevlado, pač pa tudi privilegije nedotakljivosti, drugače misleči pa smo s "kulturo črtanja" vse bolj diskriminirani. Sistem se jim preko medijev, šolstva, politike itd. prostovoljno podreja, in s tem se družba preoblikuje, včasih prostovoljno, včasih pod prisilo, včasih po konceptu kuhane žabe. In nekateri tovrstni totalitarizem, ki je v svoji naravi zatiralski do drugače mislečih, že oznanjajo za "evropske vrednote".
Ob vzponu komunizma so bile izvedene ekonomske revolucije, a temeljne vrednote se niso spreminjale, in na podlagi teh je bil marsikje možen povratek v demokracijo. Kulturna revolucija pa v svojem diskriminatornem enoumju hoče razvrednotiti skupnost ter razčlovečiti človeka in predrugačiti njegovo temeljno bit. Zdi se, da si Evropa s svojimi "vrednotami" dela medvedjo uslugo. Bo povratek še kdaj možen?
Splošno sprejete človeške vrednote, ki so tisočletja predstavljale osnovne temelje za razvoj civilizacij in civiliziranosti, so danes mnogokrat poteptane in porušene, saj veljajo za nazadnjaške in mračnjaške, nasproti pa jim stoji progresivizem, ki skozi kulturno revolucijo bliskovito dobiva prevlado v Zahodnem svetu in postavlja dogme, v katere se ne sme dvomiti.
Pomembno je, da razumemo, zakaj in s kakšnimi razlogi so nekateri ponotranjili takšno dogmatiko in se pridružili kulturnemu boju.
Posnetek komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.
Takšno mišljenje ima skrajno levo politično orientacijo ter temelji na kritični teoriji (Frankfurtska šola) in kulturnem marksizmu (Marx v osnovi govori o ekonomski revoluciji, kulturni marksizem pa o kulturni), deluje pa po vzorcu, ki ga opisuje angleški konservativni mislec Roger Scruton. Levičarji v osnovi trdijo, da dobrine niso pravično porazdeljene, zato je potreben razredni boj (v današnjem primeru kulturni, torej boj proti obstoječim vrednotam), ki bo odpravil tegobe zatiranih.
Tukaj govorimo o domnevni depriviligiranosti določenih skupin v družbi, ki naj bi jih sedanji sistem zatiral, na primer LGBTQ+ oseb, muslimanov, ne-belih ljudi ... Da bi odpravili tegobe zatiranih, je potrebno s kulturnim bojem ustvariti novi red, menijo levičarji.
Da bi odpravili tegobe zatiranih, je potrebno s kulturnim bojem ustvariti novi red, menijo levičarji
Ta ima dva cilja: osvoboditev in družbena pravičnost. Osvoboditev (omenjenih domnevno zatiranih skupin) levičarji dojemajo kot osvoboditev od pravil in norm, ki naj bi jih do sedaj zatirale, torej od institucij, običajev in zakonov; od družine, skupnosti, religije, države. S tem naj bi se posameznik osvobodil pritiska, da bi lahko uresničil svoj človeški potencial.
Družbena pravičnost pa pomeni enakost v najstrožjem pomenu besede. Enakost levičarjem pomeni posvečeni cilj, za uresničitev katerega so dovoljena vsa sredstva, tudi nasilje in kršenje zakonov. Vsaka neenakost se mora preganjati (zato je potrebno uničenje zgodovine, itd.), kar lahko v praksi vidimo v zahodnih državah, kjer je nasilje nad neprogresivno mislečimi na dnevnem redu.
Ni potrebno posebno poudarjati, da je takšna levičarska misel nefunkcionalna, saj sta ta dva cilja popolnoma nezdružljiva; celo nasprotujeta si. Vsak človek ima svoje individualne potenciale, ki so med seboj različni. Če jih ljudje sprostijo, je enakost dejansko nemogoča. Tukaj leva misel pade na celi črti.
Enako lahko povemo za različno pojmovanje svobode: veljalo je, da svoboda posameznika ne sme omejevati svobode drugega. Po novih progresivnih definicijah pa naj bi svoboda pomenila, da se vsak posameznik počuti svobodnega. Kaj pa, če se nekdo počuti svobodnega s tem, da krati svobodo drugemu? Kako izgleda simbioza med vernimi muslimani in LGBT skupnostjo? Je "evropsko", da svoboda nekoga posega v dostojanstvo drugega?
Misleci kritične teorije so po prvi svetovni vojni postavili protiutež tradicionalizmu, ki so ga krivili za grozote vojne. Nastopili so proti vsem do tedaj veljavnim družbenim pravilom. Na njihovem tnalu se je, denimo, znašlo domoljubje, saj naj bi bilo kot "nacionalizem" razlog za spopade. Velika zmota, razlog je bil v ekonomskih interesih velesil, res pa je, da je bil mnogokrat maskiran v domoljubje.
Od pluralizma k popolni prevladi
Tej paradigmi leva politika sledi še danes, zelo močno tudi v Sloveniji. Tu se pojavi še en paradoks: medtem, ko konservativci (v retoriki levice silni zli "fašisti") različnih držav in narodov pozivajo k mirnemu sodelovanju, dialogu in spoštovanju različnosti (pa tudi zakonov), levičarji sveta in Slovenije pozivajo v revolucionarni boj. Dialog z njimi večinoma ni mogoč, saj ga a priori zavračajo po načelu "lahko misliš, kar hočeš, le tega, kar misliš, ne smeš misliti, ker je to mračnjaško in nevredno dialoga". Njihov edini cilj torej ni pluralnost, ampak, tako Scruton, popolna prevlada.
Takšne težnje kaže ogromna večina sodobnih levičarskih gibanj, naj bo to Antifa, woke huligani na Zahodu ali pa naši petkovi protestniki. No, pri njih vemo, za kaj gre, ampak glede na dejstvo, da smo Slovenci znani kot kulturen narod, bi pričakoval nek višji nivo nekomunikacije z drugače mislečimi ... Če se kulturnik izraža prostaško, vulgarnost zato še ne postane kultura, pač pa kulturnik postane prostak.
Kulturna revolucija v svojem diskriminatornem enoumju hoče razvrednotiti skupnost ter razčlovečiti človeka in predrugačiti njegovo temeljno bit.
Mogoče, da ima za svoje sledilce kulturni marksizem neko vzdržno notranjo logiko. A v praksi progresivizem moderne levice nima nikakršne uporabne vrednosti, saj sodobni "misleci" in aktivisti naslavljajo in upravljajo področja, s katerimi nimajo nobenega realnega stika, hkrati pa je njihov pristop nasilen, izključujoč in nedemokratičen.
To dokazujejo družbeni in ekonomski kazalci, predvsem pa policijske statistike. Razlika med progresivizmom in konservativizmom je, da prvi hočejo rušiti obstoječi red za vsako ceno, ne glede na izid; lahko gre tudi na slabše, samo da je akcija. Drugi pa sprejemamo novosti s skrbnim in treznim razmislekom v korist prihodnosti.
Največja težava današnjega časa je, da zgoraj omenjene (in še mnoge druge) destruktivne prakse z agresijo in izdatnim financiranjem dobivajo ne le legitimiteto in prevlado, pač pa tudi privilegije nedotakljivosti, drugače misleči pa smo s "kulturo črtanja" vse bolj diskriminirani. Sistem se jim preko medijev, šolstva, politike itd. prostovoljno podreja, in s tem se družba preoblikuje, včasih prostovoljno, včasih pod prisilo, včasih po konceptu kuhane žabe. In nekateri tovrstni totalitarizem, ki je v svoji naravi zatiralski do drugače mislečih, že oznanjajo za "evropske vrednote".
Ob vzponu komunizma so bile izvedene ekonomske revolucije, a temeljne vrednote se niso spreminjale, in na podlagi teh je bil marsikje možen povratek v demokracijo. Kulturna revolucija pa v svojem diskriminatornem enoumju hoče razvrednotiti skupnost ter razčlovečiti človeka in predrugačiti njegovo temeljno bit. Zdi se, da si Evropa s svojimi "vrednotami" dela medvedjo uslugo. Bo povratek še kdaj možen?
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
18 komentarjev
Rajko Podgoršek
'darko' je dal najboljši komentar. Pa ni potreben slovenski pogled, da mu v tem pritrdimo.
Poglejmo primer ZDA, kjer se je 'Critical race theory' razbohotila na kolidžih in kampusih ter univerzah. V šolstvu (tudi elitnem privatnem), na področju, ki so ga ameriški konservativci v preteklih 30 letih podcenili. Podoben trend je tudi v Veliki Britaniji.
Edini protistrup za ta razvoj dogodkov je iskren in odprt pogovor - pa ne samo po družinah, temveč tudi pritisk, da v javnosti ni t.i. tabuiziranih tem. In da se pred temi novo-revolucionarnimi prepričanji ne samo pasivno brani (kar evropski in ameriški desničarji prepogosto počnejo) temveč, da se jim aktivno nasprotuje z lastno agendo. tu je težava: levica ima družbeno agendo (!) desnica pa politični program. To pa ni eno in isto!
Alojzij Pezdir
Tistim, ki jim svobodna in samostojna RS nikoli ni bila "intimna opredelitev", tudi odprta, strpna, spoštljiva, dinamična, demokratična in večstrankarsko pluralna družba - nikoli ni bila.
Večstrankarska parlamentarna demokracija je nazadnjaško zadrtim jugoslovenarjem in nostalgičnim eno-partijskim totalitarcem samoumevna in ljuba le, dokler so varno, udobno in polaščevalsko na oblasti.
Takoj, ko na demokratičnih volitvah in celo navkljub ustavno spornemu sorazmernemu volilnemu sistemu začasno izgubijo vzvode oblasti iz svojih rok, začnejo histerično snovati in na široko organizirati množično "revolucionarno" in seveda "spontano" vstajniško gibanje izven parlamenta, izven veljavnega ustavnega ter pravnega reda in njegovih institucij ter s kratkoročnim edinim strateškim prednostnim ciljem: čim prej z vsemi sredstvi in na vsak način zrušiti legalno in legitimno oblast, ki ni "naša" in ki ogroža "naše" podedovane in pridobljene materialne, finančne, statusne, ideološke in politične "pridobitve revolucije".
Zato seveda ni nikakršno naključje, da se je zadnji partijski šef totalitarne ZKS in prvi demokratično izvoljeni Predsednik RS Milan Kučan, ki mu svobodna in samostojna RS po njegovi lastni izjavi nikoli ni bila intimna opredelitev, sicer udeležil uradne državne slovesnosti ob 30. obletnici osamosvojitve in ob začetku drugega predsedovanja RS Svetu Evrope, a z jasno vidno uporniško/vstajniško značko Jenullovih proti-vladnih polit-biciklistov na prsih. Njegovo telo najvplivnejšega upokojenca je sicer bilo na državni slovesnosti, a njegov politični duh partijskega šefa, politika in državnika je bil očitno med/nad proti-vladnimi vstajniki, nemara celo na virtualnem "revolucionarnem" čelu "spontane" kot da ljudske skupščine pod Prešernovim spomenikom.
Kraševka
Dobro povedano. Tako kot se navadno DUŠA loči od TELESA v trenutku smrti, se je to zgodilo predčasno Kučanu, na Državni proslavi, kjer je sedel med demokrati, njegov duh pa je upil na Prešercu.
Jože Kržič
Kdor še ni prebral knjige Rogerja Scrutona, katere naslovnica je prikazana na koncu članka, naj to stori. Izjemno lucidno razkrivanje zablod tkim. kulturnih marksistov, ki so kot najhujše strup onesposobile demokratično Evropo in jo poblaznele. Ni lahko branje, vendar se je vredno potruditi.
Friderik
Drži, ni lahko branje, a sem se prebil. Bilo je vredno. Priporočam.
Rajko Podgoršek
Friderik - hvala za priporočilo, tudi sam že nekaj časa razmišljam ,da bi jo prebral. Scrutona poznam od prej, ker sem ga spremljal na ameriških konservativnih portalih, res velik mislec, kar so mu na koncu priznali tudi njegovi ideološki nasprotniki. Velik človek in konservativni filozof, kakršnih danes ni več (pa seveda vse spoštovanje Jordanu B. Petersonu).
Boris skrbec
Rdino resitev vidim v spostovanju
Zlatega pravila.
Ne delaj drugemu tisto , kar noces, da drugi dela tebi
Ne v mislih, besedahalidrjanjih.
Itopija?. Ne
vsak naj zacne pri sebi.
Evangelij je star 2000 let vendar
Se zdaj kot nov in vecen.
To so nase korenine to je nasa bodocnost in obstoj kot naroda
darko
moramo vedeti, da je naš podmladek že v najrosnejših letih podvržen indoktrinaciji. prvi korak bi moral biti temeljita preobrazba učnih načrtov. je pa en velik problem, ker so tej Gabrovi indoktrinaciji bili podvrženi že starši teh otrok . tako, da imamo danes nekje že tretjo generacijo, ki sploh več ne ve kaj je bilo še par let nazaj nekaj najboljobičajnega...
Kraševka
To je res. Vzgoja VZGOJITELJIC je izrazito Levičarska. Po vseh vrtcih se časti le Dedka Mraza. In tudi malo imajo narodnih in ljudskih pesmi, ki opisujejo življenje naših prednikov. Vse je le "sodobno", ki kaže nazadnjaštvo.
miro
Čas je, da začnemo jemati kulturno vojno v EU resno, pravi Alastair Crooke v članku "Europe’s Super-Woke ‘Moralocracy’: Time to Take Euro Culture War Seriously"
"A globalist world, for the few who aspire to grow wealthy in it, is understood to be a veritable cornucopia of uncountable material satisfactions. At the end of last month, the EU collapsed into emotional melt-down. It occurred when Charles Michel, Council President, decided to move up a summit debate on LGBTQI and EU values — in a reaction to a letter of concern drafted by 17 Council members. Dutch PM, Rutte, used the moment ‘to go nuclear’ (as he had earlier promised), saying in advance of the summit that: “My goal is to bring Hungary to its knees on this issue.” And, at the summit itself, Rutte threatened that Hungary “must repeal” its (allegedly) “anti-gay law”, and respect fundamental human rights, “which are not negotiable — or they must leave [the Union]”.
https://www.strategic-culture.org/news/2021/07/05/europes-super-woke-moralocracy-time-to-take-euro-culture-war-seriously/
helena_3
Zelo sem bila razočarana nad tem, kar sem zjutraj prebirala od različnih medijev: da bodo Janšo ob predstavitvi programa vodenja EU spraševali o tem, kako ocenjuje madžarski zakon, s katerim je sosednja država prepovedala LGBT propagando med mladoletnimi in ga menda podpira tudi Evropska ljudska stranka.
Niso važni načrti za okrevanje po epidemiji, razvoj ali vsaj ohranjanje ekonomije na sedanji ravni, naša varnost in ohranjanje tistih vrednot, ki so nam omogočile mir, visok življenjski standard in osebno svobodo. Zdaj je za evropske institucije najbolj važna LGBT agenda, vsi se ji moramo po novem podrediti.
Res to ni nekaj novega, zgodovina pozna podobne situacije - ki so vodile v vojno ali izumrtje nekaterih civilizacij (Kelti). Pa vseeno: prvič sem se danes zjutraj zbala za prihodnost svojih vnukov.
Kraševka
Res si v Bruslju zastavljajo za pomembno - nepomembne AGENDE!
AlojzZ
"Bo iz primeža kulturne revolucije še kdaj možen povratek v demokracijo?"
Pa možen je, je pa seveda težak. Ampak povratek iz tako nizke rodnosti, kot je sedaj pri nas, pa ni več možen. No ja, možen je samo z Bogom, ampak mi smo Boga nagnali iz naše družbe.
MEFISTO
Hude preizkušnje nas čakajo na poti vrnitve v demokracijo.
Na levici in med njenimi simpatizerji je preveč takih, za katere je dmokracija takrat, ko lagdno živijo od tujega dela in na račun davkoplačevalcev.
Vsak petek jih je poln Prešernov trg v nekoč slovenski Ljubljani.
Kraševka
Se pridružujem vašemu komentarju.
Gregor
Kako je mogoče??
Mogoče pa je del odgovora v ogledalu.
Kraševka
Monopol nad pravico, je danes res, tako v Sloveniji, kot Zahodni Evropi in Ameriki, veeelik problem.
Tudi jaz mislim, da splošne ČLOVEKOVE VREDNOTE, ki so tisočletja veljale za temelj civilizacije, MORAJO OSTATI - v prid družbe kot celote.
Ne smemo dovoliti, da nam posamezne manjšine RUŠIJO TEMELJE naše družbe !
Naši Levičarji se imajo za napredne, vendar njihovo delo ne prinaša napredka, ampak vse peha v razvrat in ANARHIJO. Kajti Levica z Revolucijo hoče uzakoniti NASILJE.
Tako LGBT, kot Levica, zahteva neomejeno SVOBODO, da lahko ZATIRAJO kulturo konservativnih prebivalcev.
Ali se temu reče svoboda, ko drugače mislečemu, ne dovoliš, da pove svoje mnenje?
viktorh
Bo, bo, le počasi bo šlo. Dolgo bomo potrebovali, da se počisti z levičarskimi ekstremisti.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.