Bo ideološka gonja proti zasebnim šolam s seboj na dno potegnila tudi javno šolstvo?

POSLUŠAJ ČLANEK
Pred časom se je v tihem zavetju novic o trenutno aktualni predsedniški tekmi ter pomembnejših tedenskih dogodkih, ki so zaznamovali dogajanje v državi – npr. stavka poklicnih gasilcev – mimo dobršnega dela državljanov splazila vest, da levi del slovenske politike načrtuje spremembo Ustave RS vezano na področje šolstva.

Gre za že dolgo ideološko bitko za nadzor nad šolstvom na Slovenskem, ki javno šolo vidi kot orodje politične dominacije. Zato smo imeli javno klevetanje in manipulacije glede verouka v šoli, pa glede Peticij za ohranitev javnega šolstva;  t.j. ohranitev javnega občega interesa, ki edini ve za dobro vzgojo vaših otrok, dragi starši. Še posebej, 'dragi katoliški starši'.

Kot se je že poročalo, dolgoletni spor izhaja iz tega, da so starši OŠ Alojzija Šuštarja morali doplačevati za izvedbo »razširjenega« dela šolskega programa, ki pa tudi tvori javno-veljaven izobraževalni program, se pravi so bili glede na Ustavo neenakopraven položaj. Ustavno sodišče je po pritožbah Vladi naročilo odpravo te krivice, Vlada pa sedaj to, kar ni uspela rešiti z zakonom, želi urediti s spremembo Ustave. Za kar ima dvo-tretjinsko večino. In ker gre za nekaj katoliškega, je v javnosti nastal vihar v kozarcu vode.
In tudi številni apolitični in neangažirani ljudje vedno bolj opažajo, da prvič: kakovost javnega šolstva strmo pada, in drugič: je ost ideološkega upora uperjena predvsem proti katoličanom.

Toda, ali se ta izključno ideološki boj lahko sprevrže v oškodovanje javnega šolstva samega? Pojavili so se že članki, ki za krinko ideološkega boja javno vs. zasebno vidijo povečano breme staršev za financiranje samega šolanja v javnih šolah. Še huje, stanje je dejansko že sedaj tudi v javnih šolah neustavno in da slovenski starši so že sedaj nadpovprečno prispevajo glede stroškov šolanja – ki je bojda po tej isti Ustavi »brezplačno«.

Ob vedno glasnejših pozivih o strmo padajočih standardih v javnem šolstvu ter praktičnih – devetletka – in ideoloških – permisivni principi vzgoje – lahko rečemo polomih, se tako na različnih blogih, prispevkih, kljub hermetično zaprtemu svetu slovenskih mainstream medijev kritike množijo.

In tudi številni apolitični in neangažirani ljudje vedno bolj opažajo, da prvič: kakovost javnega šolstva strmo pada, kar je vedno bolj razvidno iz kritik javnosti na sindikalne kolobocije sindikata SVIZ in drugič: je ost ideološkega upora uperjena predvsem proti katoliškemu delu prebivalstva in Katoliški Cerkvi. Kljub temu, da v Sloveniji vseeno obstaja kar nekaj nabora zasebnih šol – ki pa niso vse katoliške, kdo bi si mislil.

Suma Sumarum: Če že govorimo v Sloveniji o interesu javnosti, je problematično predvsem to, da želi levo usmerjeni del slovenske politike svoj ideološki boj zmagati za ceno taktike t.i. »požgane zemlje« t.j. tudi za ceno poslabšanja situacije javnega šolstva. Uporabljanje Pavlovega refleksa na delu javnosti, ki skoči še preden slovenska levica izusti do konca besede 'Katoliška Cerkev v Sloveniji', pa je tu še najmanjši problem za njih.

Tu pa ne gre več za ščitenje solidarnosti, nepristranskosti, enakosti za vse in kar je še takšnih velezveličavnih progresivnih in levih parol, ampak za golo slo po oblasti. Le-to je pač potrebno perpetuirano ohranjati, ohraniti (prosto po Stanetu Dolancu), da se otroke izven družinskega okolja lahko ustrezno pregnete.

Nekoč paranoični klici o ''kraji otrok'', ki se jim je vsak normalno razmišljujoči človek posmehoval zaradi senzacionalizma, mogoče čez nekaj časa ne bodo več tako neutemeljeni. In seveda: na dolgi rok ne bodo poraženci samo ''ta cerkveni oz. ta beli'', ampak vsi slovenski državljani.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30