Bo Evropa spet krščanska zaradi migrantskih spreobrnjencev iz islama?

Med prebežniki  Evropo jih vse več prestopa v krščanstvo, poročajo svetovni mediji in ob tem posebej izpostavljajo Irance, prebivalce dežele, ker se tovrstni “greh” kaznuje s smrtjo.

A veliko vprašanje je, ali jih k temu žene resnično spoznanje odrešenika v Kristusu ali pa kakšni bolj pragmatični razlogi. Tihotapci jim namreč svetujejo, naj se v Evropi sklicujejo za kristjane, češ da je v takšnem primeru lažje dobiti azil.

A slednje vsaj formalno ne velja. 

Največ spreobrnitev se dogaja predvsem v Nemčiji in Veliki Britaniji, kjer je ogromno migrantov. Nemške protestantske cerkve vsak mesec poročajo o velikem številu spreobrnitev. Felix Goldinger, duhovnik v Speyerju, je za Independent povedal, da je po njegovem mnenju število spreobrnitev povezano predvsem s tem, ker velika večina Irancev, Sircev in drugih migrantov v svojih državah ne more svobodno prakticirati tiste vere, kateri si zares želi pripadati.

“Ko pridejo v Evropo in vidijo, da so pri izbiri vere svobodni, se mnogi spreobrnejo,” pravi Goldinger.

Podobno je tudi v Avstriji, ker katoliška Cerkev samo v prvih treh mesecih leta 2016, ko je tja prišlo največ migrantov, zabeležila kar 70 % porast krstov med odraslimi osebami.,

Število spreobrnjencev je nemogoče določiti, a fenomen se dogaja že od leta 2013, ko je nemška protestantska cerkev naredila prvi priročnik za migrante. Mnogo migrantov se je s krščanstvom prvič srečalo šele v Evropi. Ko so videli, da so kristjani ljudje, ki se zanje zavzamejo tudi materialno, jih je ta vera začela zanimati.

Spreobrnitev ali “spreobrnitev” ?

Zagotovo pa je med njimi tudi nekaj takšnih, ki v spreobrnenju vidijo interes, oziroma lažjo možnost pridobitve azila. Krščanstvo je sicer še vedno prevladujoča religija v Evropi, a v nobeni evropski državi ni možno pridobiti azila le na podlagi tega, ker si vernik, oziroma pripadaš krščanstvu.

Govorice s Sredozemlja sporočajo, da naj sklicevanje na krščansko vero svojim “strankam” priporočali tihotapci, saj naj bi jim to olajšalo pot do pridobitve azila.

A hkrati je neizpodbitno dejstvo, da za muslimana spreobrnitev ni enostavna zadeva. Izvorne države imajo do takšne spremembe verovanja, milo rečeno, odklonilen odnos, spreobrnjenci pa so ponavadi izolirani tudi znotraj migranskih skupin. Sprejetje krščanstva namreč razumejo kot izdajo vrednot in kulture.

V izogib temu, da bi župnijske skupnosti pridobile morebitne “lažne kristjane”, je anglikanska cerkev uvedla deset tedenski uvajalni tečaj v krščanstvo, brez katerega krst ni mogoč. Tečaj morajo opraviti vsi, ki želijo sprejeti krščansko vero, tudi otroci.

Iranci želijo evangelij

Podatki kažejo, da so najbolj dojemljivi za evangelij in krščanstvo prebivalci ene največjih in najbolj tradicionalnih islamskih držav, Irana. V zadnjih letih naj bi jih, v tujini in doma, krščansko vero prevzelo kar pol milijona.

Sam Yeghnazar v svoji knjigi o zanimivem dogajanju v Iranu piše: “Iranci so neverjetno odprti za evangelij. Od nekdaj so imeli dober odnos do Jezusa. In sedaj, po 35 letih izkušenj Islamske Republike, želijo poslušati o Jezusu.” Fenomen se v Iranu dogaja kljub temu, da tam vse od leta 1979 ni dovoljeno graditi nobene cerkve.

A preganjanju krščanstva navkljub število kristjanov med Iranci narašča. Misija Elam, ki si prizadeva za krepitev in širjenje krščanstva v regiji, navaja ocene cerkvenih voditeljev, da bi lahko k cerkvi v prihodnjih letih pristopilo milijone ljudi. “V deželi vlada takšna duhovna lakota in želja po osvoboditvi od islamskega režima.”