Bo evro obstal ali propadel? To so možni scenariji.
POSLUŠAJ ČLANEK
Pogovori o propadu evra so spet v modi, predvsem v času vzpona populistov kot je Marine Le Pen, ki poskušajo storiti vse, da bi priljubljenost enotne valute čim bolj padla.
Evro je od svoje ustanovitve leta 1999 preživel že več udarcev, pri čemer so gospodarske in politične elite dokazale, da so pripravljene storiti vse, da bi valuta ostala.
Bloomberg je predstavil tri scenarije, ki bi lahko pripeljali do zloma evra, in tri, po katerih bi valuta iz vala populizma izšla močnejša. Njihovo realnost so v odstotkih ocenili finančni strokovnjaki.
Če bi po škandalih, ki se jih otepajo njeni politični tekmeci, Le Penovi uspelo pokazati, da se javnomnenjske raziskave motijo in zmagati v drugem krogu francoskih predsedniških volitev ter bi ji uspel referendum za izstop iz evroobmočja, bi se v Franciji in tudi drugih državah začel velik beg kapitala (o izstopu iz evroobmočja je razmišljala tudi Italija). Ta bi privedel do vnovične uvedbe nadzora kapitala. Evro bi se brez Francije verjetno potopil, oziroma ostal enotna valuta peščice severnoevropskih narodov, na finančnih trgih pa bi zavladal kaos.
Joerg Kraemer, glavni ekonomist pri Commerzbank, je za Bloomberg dejal, da so možnosti za uresničitev tega scenarija 15 %.
Že tako tik pred kolapsom, je italijanski bančni sistem utrpel nov udarec, ko so regulatorji EU sestrelili vladno rešilno bilko za 20 milijard evrov, za katero so dejali, da je državna pomoč.
Če bi se Italija po letih šibke rasti, brezposelnosti in finančnih kriz obrnila v evroskepticizem, bi to pomenilo zmago stranke Pet zvezdic, ki bi se koalicijsko povezala s Severno ligo. Obe si prizadevata za vrnitev lire.
Z nacionalizacijo bank in zmago na protievrskemu referndumu bi se končala 18-letna doba, ko ima Italija evro.
Jim Mellon, predsednik skupine Burnbrae, tej možnosti pripisuje 30 % verjetnost uresničitve.
V primeru, da bi upniki zahtevali vrnitev posojil, vlada Alexisa Tsiprasa pa bi se odločila, da to ni bilo del dogovora v letu 2015 in bi na volitvah zmagal z obljubami o prekinitvi strogih ukrepov, bi to utrlo pot Grčiji iz evroobmočja.
Jim Mellon, predsednik skupine Burnbrae, pravi, da je za ta scenarij 50 % možnosti in dodaja, da so najbolj ranljive Italija, Francija, Grčija in Portugalska. Pričakuje, da bo ena izmed njih evroobmočje zapustila v prihodnjih 18 mesecih.
Evropska pozornost je usmerjena na potencialni krizi preko luže in tisto na evropski vzhodni meji.
Če bi Donald Trump začel kaznovalno trgovinsko vojno z Nemčijo, medtem ko bi Putin zares začel preizkušati NATO-vo obrambo vzhodnih meja, bi ob soočenju z največjo eksistencialno varnostno grožnjo po drugi svetovni vojni Nemčija reagirala najmočneje. Angela Merkel bi se strinjala z vstopom v fiskalno unijo, skupaj s preostalo Evropo, v zameno za Nemško vodeno proračunsko disciplino.
Nick Kounis iz ABN Amro scenariju pripisuje 10-odstotno verjetnost.
Če bi Nemci ob kritiki begunske politike Angele Merkel ocenili, da je čas za spremembe, bi jo najverjetneje zamenjal socialdemokratski kandidat Martin Schulz. Ta kaže, da je veliko bolj pripravljen tolerirati ohlapno fiskalno politiko in sprostiti Grške varčevalne cilje, kar bi državo spet vrnilo na trg z obveznicami, v Nemčiji pa okrepilo povpraševanje in zmanjšalo napetosti z ZDA.
Holger Schmieding iz Berenberga temu pripisuje 25 % verjetnost.
Le Penova izgubi, Grčija vzdrži, Italijanske banke razporedijo dolgove, Merklova pa zmaga in ohrani status vodilne v evroobmočju.
Grško gospodarstvo si počasi opomore, evroobmočje pa se premakne v smer dokončanja projekta bančne unije, kar je glede na mnenja strokovnjakov najbolj verjeten scenarij. Pripisujejo mu kar 75 % verjetnost.
Evro je od svoje ustanovitve leta 1999 preživel že več udarcev, pri čemer so gospodarske in politične elite dokazale, da so pripravljene storiti vse, da bi valuta ostala.
Bloomberg je predstavil tri scenarije, ki bi lahko pripeljali do zloma evra, in tri, po katerih bi valuta iz vala populizma izšla močnejša. Njihovo realnost so v odstotkih ocenili finančni strokovnjaki.
Trije scenariji zloma evra:
-
Le Penova zmaga na francoskih predsedniških volitvah
Če bi po škandalih, ki se jih otepajo njeni politični tekmeci, Le Penovi uspelo pokazati, da se javnomnenjske raziskave motijo in zmagati v drugem krogu francoskih predsedniških volitev ter bi ji uspel referendum za izstop iz evroobmočja, bi se v Franciji in tudi drugih državah začel velik beg kapitala (o izstopu iz evroobmočja je razmišljala tudi Italija). Ta bi privedel do vnovične uvedbe nadzora kapitala. Evro bi se brez Francije verjetno potopil, oziroma ostal enotna valuta peščice severnoevropskih narodov, na finančnih trgih pa bi zavladal kaos.
Joerg Kraemer, glavni ekonomist pri Commerzbank, je za Bloomberg dejal, da so možnosti za uresničitev tega scenarija 15 %.
-
Evroskeptična postane Italija
Že tako tik pred kolapsom, je italijanski bančni sistem utrpel nov udarec, ko so regulatorji EU sestrelili vladno rešilno bilko za 20 milijard evrov, za katero so dejali, da je državna pomoč.
Če bi se Italija po letih šibke rasti, brezposelnosti in finančnih kriz obrnila v evroskepticizem, bi to pomenilo zmago stranke Pet zvezdic, ki bi se koalicijsko povezala s Severno ligo. Obe si prizadevata za vrnitev lire.
Z nacionalizacijo bank in zmago na protievrskemu referndumu bi se končala 18-letna doba, ko ima Italija evro.
Jim Mellon, predsednik skupine Burnbrae, tej možnosti pripisuje 30 % verjetnost uresničitve.
-
Grčija ne zmore več
V primeru, da bi upniki zahtevali vrnitev posojil, vlada Alexisa Tsiprasa pa bi se odločila, da to ni bilo del dogovora v letu 2015 in bi na volitvah zmagal z obljubami o prekinitvi strogih ukrepov, bi to utrlo pot Grčiji iz evroobmočja.
Jim Mellon, predsednik skupine Burnbrae, pravi, da je za ta scenarij 50 % možnosti in dodaja, da so najbolj ranljive Italija, Francija, Grčija in Portugalska. Pričakuje, da bo ena izmed njih evroobmočje zapustila v prihodnjih 18 mesecih.
Trije scenariji za rešitev evra:
-
Globalna kriza poveže Evropo
Evropska pozornost je usmerjena na potencialni krizi preko luže in tisto na evropski vzhodni meji.
Če bi Donald Trump začel kaznovalno trgovinsko vojno z Nemčijo, medtem ko bi Putin zares začel preizkušati NATO-vo obrambo vzhodnih meja, bi ob soočenju z največjo eksistencialno varnostno grožnjo po drugi svetovni vojni Nemčija reagirala najmočneje. Angela Merkel bi se strinjala z vstopom v fiskalno unijo, skupaj s preostalo Evropo, v zameno za Nemško vodeno proračunsko disciplino.
Nick Kounis iz ABN Amro scenariju pripisuje 10-odstotno verjetnost.
-
V Nemčiji zmaga Schulz
Če bi Nemci ob kritiki begunske politike Angele Merkel ocenili, da je čas za spremembe, bi jo najverjetneje zamenjal socialdemokratski kandidat Martin Schulz. Ta kaže, da je veliko bolj pripravljen tolerirati ohlapno fiskalno politiko in sprostiti Grške varčevalne cilje, kar bi državo spet vrnilo na trg z obveznicami, v Nemčiji pa okrepilo povpraševanje in zmanjšalo napetosti z ZDA.
Holger Schmieding iz Berenberga temu pripisuje 25 % verjetnost.
-
Prebijemo se skozi krizo
Le Penova izgubi, Grčija vzdrži, Italijanske banke razporedijo dolgove, Merklova pa zmaga in ohrani status vodilne v evroobmočju.
Grško gospodarstvo si počasi opomore, evroobmočje pa se premakne v smer dokončanja projekta bančne unije, kar je glede na mnenja strokovnjakov najbolj verjeten scenarij. Pripisujejo mu kar 75 % verjetnost.
Zadnje objave
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.