Bo CETA žrtev boja za populistične točke?

dr. Žiga Turk
4
dr. Žiga Turk

Zapletanje okrog ratifikacije prostotrgovinskega sporazuma CETA je še en pokazatelj votlosti evropske zgradbe in oportunizma nacionalnih politikov.

Trgovinska politika je po prvem odstavku tretjega člena Pogodbe o delovanju Evropske unije v izključni pristojnosti Unije. O njej odločajo organi Unije. V teh organih so članice seveda zastopane.  Večina članic bi pogodbo lahko zavrnila npr. na Evropskem svetu, kjer sedijo vsi predsedniki nacionalnih vlad. Ampak Evropski svet je sporazum potrdil, kot tudi vsi drugi organi unije.

Potem pa se je v boju za populistične točke politikom (najprej) Francije in Nemčije zazdelo, da bi lahko doma vknjižili kakšno točko, če bi se predstavili kot zaščitniki Francije oz. Nemčije pred umazanim, grdim in hudobnim Brusljem in so “dosegli” da so CETO uvrstili med teme, kjer so pristojnosti deljene z nacionalnimi parlamenti.

Evropska komisija, namesto da bi bila braniteljica pogodbe, kar je njena funkcija v evropski zgradbi, je nekaj mlačno protestirala in se uklonila.

Nekaj moči so od Bruseljskih elit s herojsko vrnili predstavnikom ljudstva Nemčije, Francije, Slovenije … no in tudi Valonije. Evropska komisija, namesto da bi bila braniteljica pogodbe, kar je njena funkcija v evropski zgradbi, je nekaj mlačno protestirala in se uklonila. In zdaj smo, kjer smo. V posmeh normalnim državam.

Trgovinski sporazum ne more veljati, dokler ne velja v celi EU, preprosto zato, ker npr. Valonija ne more vzpostaviti carine z npr. Francijo za blago, ki v Francijo pride iz Kanade brez carine.

Ukinitev carin ne pomeni samo cenejšega izvoza iz EU v Kanado in obratno, pomeni tudi, da odpade cel kup papirologije, ki sicer mednarodno trgovino spremlja.

Toliko problematizirana možnost, da bodo multinacionalke lahko tožile države, ne pomeni nič drugega kot možnost, da podjetje toži državo, če mu ta pri vstopu na trg postavlja nesmiselne necarinske omejitve.

Če bi npr. Slovenija prepovedala uvoz kanadske vode, češ, voda, ki je v Sloveniji človekova pravica, mora imeti 2 kilobyta spomina na liter, Kanadska ima pa samo 1 kilobajt, bi Kanada lahko tožilo Slovenijo, da si izmišlja, da ima voda spomin. In še prav bi imela.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 4

  1. In zakaj bi mogla Kanada izvažati vodo v Slovenijo, kjer imamo eno najboljših voda na svetu?Slovenija ima vso pravico reči, da je naša voda dovolj dobra in ne rabimo kanadske, “in še prav bi imela”. In Kanada bi imela vso pravico tožiti Slovenijo.

    Da ne govorimo o ekološki spornosti takih dogovorov (in med drugim “uvažanja vode v Slovenijo iz Kanade”).

  2. Bodo pač slovenski vinarji bolj revni, ker ne bodo mogli izvažati v Kanado. Kanadski nasprotniki CETE so rjoveli, da ne mislijo piti te “scanije” iz Brd, ker uvoz vode ni ekološki in da jim ceneni “slovenski Kitajčki” kradejo delo. Trgovina je vedno daj dam. Je pa blazno zabavno opazovati EU, ki je postala žrtev lastnega nacionalsocialističnega populizma. Kupuj lokalno. Torej kupujmo lokalno. Danes sem od kmeta kupil lokalno zelje in repo. Kasneje grem še po med.

  3. Taki zapisi (kot je Turkov) ne služijo ničemur. Če se nisi pripravljen resno (= artikulirano) ukvarjati z resnimi (= artikuliranimi) argumenti (ki se naslanjajo na dejanske, ne namišljene primere), potem si sam voda na mlin populizmu, ga soustvarjaš. (Mimogrede, tudi twitter kultura nas lahko pelje tja … gesla, duhovitosti in floskule.)
    In taki zapisi ne ustvarjajo resnega medija. Ta bi moral biti plodno polje za dialog, ob tem da goji (kultivira, ne degradira) nazorsko usmeritev, iz katere izhaja.

  4. Očitno ne razumete, kaj pomeni prosti trg.

    Kanada bo teoretično lahko izvažala vodo v Slovenijo, pa ji država tega ne bo smela prepovedati.

    Nihče pa ne more potrošnikov prisiliti, da kupujte kanadsko vodo.

Komentiraj