Bloomberg kritično o kandidaturi J. P. Damijana za guvernerja Banke Slovenije: kako je v igri lahko nekdo, ki ne verjame v evro?

Uredništvo
13

Redko se zgodi, da bi notranje imenovanje za guvernerja banke neke tako majhne članice EU in evroobmočja kot je Slovenija, zbudilo pozornost večjih medijskih velikanov. Nasploh se naša država na Bloombergu pojavlja relativno redko, predvsem ko gre za notranjepolitične odločitve.

A pozornost je vzbudila kandidatura Jožeta P. Damijana za guvernerja Banke Slovenije, in sicer predvsem zato, ker gre za ekonomista, ki je evroskeptik v smislu, da ni podpornik skupne evropske valute. Na drugi strani njegov protikandidat, Igor Masten, prav tako profesor ekonomije na Univerzi v Ljubljani, evro podpira.

A če je za mednarodno skupnost odnos do evra pomemben, gre pri nas predvsem za politične igre širših razsežnosti, ugotavlja Bloomberg. 

Kakšno sporočilo Slovenije je v Evropsko centralno banko pošiljati evroskeptika?

»Tekma med njima prinaša vpogled v to, kar je v mnogih državah enostaven proces. Običajno predsedniki ali vlade držav članic evro območja imenujejo guvernerja centralne banke, ki ima mesto v Svetu ECB. Včasih potrebujejo dodatno odobritev od zakonodajalcev. A v Sloveniji se nanj lahko prijavi vsakdo,« piše Bloomberg, ki nato izpostavi Damijanovo izjavo za Mladino l. 2016, v kateri je ta dejal:

»Evro je mrtev. Bil je velika napaka. Pokopal je evropsko integracijo. Če ne bi imeli evra in nesmiselnih pravil glede fiskalne konsolidacije, bi kriza v EU hitro minila. Evro je treba nadzorovano razpustiti, da bo čim manj negativnih učinkov.«

Gre za stališče, s katerim bo imel v Svetu ECB malo manevrskega prostora kot je za Blopmberg dejal vodja katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Boštjan Udovič.

V ozadju želja vlagateljev po odškodnini

»Brez stalnega vodje centralne banke se nekdanja Jugoslovanska republika pridružuje dvema drugima vzhodnoevropskima državama, ki imata težave z jasnostjo glede predstavnikov v ECB. Latvijski guverner se bori proti podkupninam, slovaški pa je dejal, da bo odstopil pred iztekom mandata,« kritično piše Bloomberg, ki poudari, da četudi se kontrast med Damijanom in Mastenom odraža tudi na evropski ravni, gre v njunem primeru za nacionalno politično igro.

Pri nas je namreč pri podpori kandidaturi pomembno predvsem, kakšno je stališče enega ali drugega kandidata do razlastitve imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ob sanaciji l. 2013.

Skupina vlagateljev, ki menijo, da so bili pri sanaciji bank zaradi razlastitev oškodovani želi svoj denar nazaj in si prizadevata za zakonodajo, ki bo prisilila državo k dodelitvi odškodnine, ki bi lahko dosegla na stotine milijonov evrov. Kdor bo nadzoroval Banko Slovenije, bo imel vpliv na to zakonodajo, piše Bloomberg.

Do razlastitev in posegov v delnice in obveznice je prišlo prav zaradi sprememb zakona o bančništvu v vladi Alenke Bratušek, ki pa je bil po ocenah različnih sodišč kršil ustavne pravice do enakosti pred zakonom, pravnega in sodnega varstva. Oškodovani si zato želijo, da se razveljavi člen zakona o bančništvu, ki lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic onemogoča tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih v bankah.

Imenovanje odvisno od političnega barantanja

Medtem ko je SMC naklonjena Damijanu, SAB podpira Mastena, sicer povezanega z Boštjanom Jazbecem, guvernerjem Banke Slovenije v času sanacije bančne luknje. Druge stranke naj bi se še odločale, obstajajo pa špekulacije, da naj bi imela koalicija brez SAB in s podporo Levice dovolj glasov, da izglasuje Damijana. Na drugi strani naj bi imel Masten podporo SAB, SDS in NSi, s čimer pa ima še vedno manj od potrebnih 46 glasov.

Razdor znotraj manjšinske koalicije naj bo omogočil priložnost za položaj guvernerja tudi mag. Boštjanu Vasletu, ki trenutno vodi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. “Imenovanje guvernerja je v glavnem odvisno od političnega barantanja,” in “ne od usposobljenosti in značajskih lastnosti za položaj guvernerja,” je za Bloomberg dejal soustanovitelj Jadranskega sveta mag. Marko Voljč.

13 KOMENTARJI

  1. Vsekakor je Masten “mož na mestu” ne glede na EU.

    Medtem, ko je P. Damjan, kot nek “še nedorasel mož”, ki mu daje prednost le ta referenca – da GA PODPIRA LEVICA.

    Kakšne ekonomiste pa ima levica rada se ve. Take, ki nas počasi peljejo proti propadu gospodarstva. Ko zmanka dela in denarja, pa bi se radi izposodili. Toda vsak pameten se bo vprašal po naši kredibilnosti. Ali kot bi rekli stari ljudje: “Ali ima Slovenija “kdriht”, da bi ji lahko še kdo posojal ? P. Damjan res ni JAMSTVO, da bomo imeli v svetu UGLED.

    • “Nedorasel mož” je v tujini največkrat citiran slovenski ekonomist. Sicer je res, da se konkretno na delovanje bank bolj spozna Masten; toda pri njem me moti to, da sanacije bank pod vlado Bratuškove (ki smo jo precej preplačali ter uporabljali dolžniške namesto lastniških finančnih instrumentov) sploh ne problematizira. Pa se ne strinjam z vsemi izjavami in pogledi Damijana, a problem je, če samo enega kandidata kritično ovrednotimo, drugih pa ne. Aja saj res, ključno je samo to, da Mastena podpirata SDS in NSi, Damijana pa Levica (ki jo je Damijan tudi že kritiziral!).

    • Kurzschluss,iz tvojega zornega kota,kjer si “nonstop” v kratkem stiku,je že tako.”Žal” obstaja več zornih kotov,ki kažejo drugačno sliko.Slovenije v tej “igri” ni.Ni pomembna,tudi zaradi lastnih dejanj.Takšnih in drugačnih.
      Če bi denar opravljal samo osnovno funkcijo in ne tudi funkcijo “blaga”,bi bili problemi mnogo manjši.
      “Raja” vedno “dela”(pa to ne ve!) za elito in ob tem vedno “nasrka”.
      Ali ne išče Damijan “prostor pod soncem”-doma ?

    • Lele,Bog,ti naj pomaga! Pusti “Balkan” na smetišču zgodovine.Dinar je tolikokrat “nategnjen”,da si zasluži vsaj malo miru.Pusti ga v zgodovini! Euro je živ denar,ki ima še vedno prihodnost.
      J.P.D. išče svoje mesto pod soncem.Zdaj mu je naklonjena celo Levica.Morda pa le najde svoj mir in “bogastvo”.

    • Zdaj pa na plano s preudarnimi in logičnimi argumenti, da mi bo jasno, zakaj je bolje imeti lastno valuto kot EURo. Bi res rad slišal te razumne ekonomske razloge. Stalno hodim po svetu in zaenkrat lahko rečem le to, da je EUR stabilna in zaupanja vredna valuta, kjerkoli sem bil.
      Bi se pa pridružil mnenju, da bi morali zaostriti fiskalno politiko. namreč omejitev javnega dolga oziroma po domače zapravljanja na kredit. Namreč prihaja zopet tistih 7 let suhih krav in počasi bi se že lahko naučili, da je potrebno v času debelih krav varčevati za suhe krave. Ker drugače pomeni dodatno drago zadolževanje pri čemer pa kot država vedno bolj izgubljaš ekonomsko svobodo. Dejstvo namreč je, da ni ekonomskega stabilnega modela, ki bi omogočal zdravo rast brez stalnih kriznih obdobij. Problem je psihologija razmišljanja ljudi, ki v dobrih časih ne znajo krotiti svojih apetitov po zaslužkih, kar prej ali sej privede do negativnih ekonomskih korekcij.

      • Kot dodatek povedanega predlagam ogled zanimivega zgodovinskega pregleda monetarne politike v rimskem imperiju s primerjavo do današnjih dni »Fall Of Empires: Rome vs USA (Hidden Secrets Of Money Ep 9)« v YouTubu https://youtu.be/OuOcnGAv4oo
        V časovnici se da videti tudi položaj in posledično probleme Slovenije.

  2. Problem evroobmočja je v tem, da je izrazito asimetrično in nehomogeno: po eni strani imamo v njem finančno in gospodarsko močne države (Nemčija, Nizozemska, Luksemburg …), po drugi strani pa države s hudimi javnofinančnimi težavami in visokim dolgom (Italija, Španija, Grčija …). Zaradi teh asimetrij tako skupna monetarna politika za celotno evroobmočje ni in ne more biti optimalna. Zato bi bila nekakšna razdelitev evroobmočja (npr. države z močnim evrom in države s šibkim evrom) smiselna. Bolj me zanima, v katero od teh dveh skupin Damijan uvršča Slovenijo?

    Alternativa tej razdelitvi bi bila fiskalna unija, torej skupno finančno ministrstvo evroobmočja, ki bi lahko odpravljalo asimetrije na celotni ravni evroobmočja. Za kar sicer upam, da se bo zgodilo, a očitno ne še tako kmalu.

    Torej glede skepse v evro: evroobmočje trenutno ne deluje dobro kot zaokroženo monetarno območje. Zato pa je nujna bodisi fiskalna unija bodisi neka razdelitev evroobmočja.

  3. Jože P Damjan ni skala, na katero bi lahko postavil Banko Slovenije.

    Gre za človeka, ki je gradil svojo kariero na tem, da je skočil v hrbet Janezu Janši in to je njegova najmočnejša referenca, močnejša od njegovega minulega dela, izkušenj in strokovnosti.

    Gre za človeka, ki se je iz praktičnih razlogov udInjal slovenski plenilski in sleparski levici in ki misli, da mu iz tega naslova pripadajo dosmrtne dividende.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime