Bližnjevzhodna begunska taborišča nevarna za krščanske begunce

Že več kot desetletje so kristjani in ostale manjšine na Bližnjem vzhodu tarča napadov islamskih skrajnežev. To velja tudi za kristjane, ki so trenutno nastanjeni po tamkajšnjih begunskih taboriščih, zato ti nočejo ostati tam.

Veliko kristjanov se je zateklo tudi v Erbil, mesto na kurdskem ozemlju Iraka. “Od leta 2003 smo v bombnih napaih izgubili mnogo duhovnikov, škofov in več kot 60 cerkva,” o razmerah v državi pravi Baqshar Warda, kaldejski katoličan in nadškof tega mesta.

Begunska taborišča predstavljajo nevarnost

Kristjani, ki bežijo pred nasiljem na Bližnjem vzhodu, se iz strahu pred genocidom pogosto izmikajo uradnim begunskim taboriščem, opozarjajo opazovalci tamkajšnjih razmer. “Kot posledica je za njih praktično nemogoče, da bi izpolnjevali uradne pogoje za ponovno naselitev na drugem območju,” je stanje v svoji izjavi za javnost komentiral Carl Anderson, vodja katoliške organizacije Kolumbovi vitezi.

“Veliko pripadnikov manjšin, ki bežijo iz Sirije, je pobegnilo iz begunskih taborišč v Libanonu, Jordaniji in v kurdskih avtonomnih regijah, ali pa tja niti niso poskušali vstopiti. Ker jim v taboriščih grozijo napadi skrajnih islamistov, ti raje živijo v neuradnih šotorskih naseljih zunaj uradnih taborišč.

Eden izmed britanskih časopisov je nedavno objavil, da ISIS v taborišča pošilja svoje člane pod pretvezo, da so begunci. Ti nato ugrabljajo ali pobijajo katoličane. V taborišče pošiljajo skupine, ki ugrabljajo mlade begunke in jih nato prodajo naprej kot prostitutke. Humanitarni delavci takih dogodkov ne prijavijo, saj se bojijo za lastno varnost,” sta v izjavah za javnost povedala britanska politika David Alton in Fiona Bruce.

Skupen sovražnik združuje različne tradicije

Neuradno begunski tabor v Erbilu, glavnem mestu na kurdskem ozemlju v Iraku, je začasno domovanje več kot 800 iraškim kristjanom, ki so domove zapustili zaradi nasilja Islamske države. Cerkev sredi taborišča vsak teden gosti obrede treh tradicij – rimokatoliške, kaldejske in asirske. Duhovniki katerekoli tradicije so pripravljeni pomagati kristjanom, ne glede na to, kateri tradiciji pripadajo.

Daniel Akhari, 25-letni kaldejski duhovnik, ki deluje v šotorišču, pove: “Glede združevanja in medsebojne pomoči je ISIS je opravil najboljše delo kot katerakoli druga organizacija v tem delu sveta. Za njih je kristjan pač kristjan. Ta skupna grožnja nas je združila v naših različnih tradicijah.”

Podobnega mnenja je tudi kaldejski katoliški nadškof Baqshar Warda: “Begunska kriza me je opomnila, da sem škof celotnemu Erbilu. Poklican sem bil, da služim vsem, ne samo katoličanom. Tako poskušamo pomagati komurkoli, ki prosi za pomoč.”

Kristjani izginjajo
Število kristjanov na Bližnjem vzhodu se iz leta v leto zmanjšuje. V stoletju med 1910 in 2010 se je odstotek kristjanov, v državah kot so Egipt, Izrael, Palestina in Jordanija, zmanjšal iz 14 % na približno 4 %. V Iranu in Turčiji je njihova prisotnost skoraj zanemarljiva.

Celo v Libanonu, ki je edina država v regiji, v kateri je bil odstotek kristjanov največji, se je ta v zadnjem stoletju iz 78 % zmanjšal na 34 %.

K temu zmanjšanju so pripomogli nizka rodnost, strah pred ekstremizmom, poleg tega pa spoznanje, da njihova skupnost izginja, pomaga pri odločitvi ljudi, da tudi sami odidejo.

Komentiraj