Bližajoči zimi navkljub v Evropo prihaja vse več migrantov: zdaj ali nikoli!
POSLUŠAJ ČLANEK
Če so evropski politiki še to poletje upali, da bo migrantski val na staro celino ustavila zima, je zdaj že jasno, da temu ne bo tako. Lani je denimo septembra in oktobra migrantski val usahnil za tretjino, letos pa je ravno obratno: v oktobru jih je prišlo rekordnih 218.953 ali 27% več kot mesec poprej, piše The Economist.
Glede na lansko leto se je spremenila tudi pot prihoda. Lani je namreč večina migrantov prihajala preko 300 km dolgi poti iz Libije do italijanskega sredozemskega otoka Lampeduze. A ta pot je zaradi razburkanega morja pozimi preveč nevarna, januarja je bil upad po njej glede na september 2014 90 odstoten. Podobno se je zgodilo tudi letos, novembra jih je po tej poti prišlo zgolj 4% glede na tiste septembra.
Porast prihodov pa je viden na poti, ki vodi preko zahodne Turčije do grških otokov, kjer je razdalja med nabrežji "zgolj" 10 km, poleg tega je to morje veliko bolj umirjeno kot v osrednjem Mediteranu. Svoje k lažji odločitvi naredijo tudi popusti tihotapcev zaradi slabšega jesenskega vremena.
A ključen motiv migrantov, da v pozni jeseni krenejo na nevarno pot, je vendarle strah, da bo Evropa vsak čas dokončno zaprla meje. "Zdaj ali nikoli," je vse bolj razširjeno stališče ob morebitnih pomislekih, da bi bilo vendarle bolje počakati na pomlad. Svoje je dodalo še poslabšanje situacije v Afganistanu, ki je v beg poslalo nove ljudi. Samo iz septembra na oktober se je število Afranistancev v Grčiji povečalo iz 27,500 (16% vseh prebežnikov) na 64,000 (30% vseh prebežnikov).
Prošnje za azil so v najbolj zaželenih evropskih državah drastično poskočile, velika težava je tudi namestitev prihajajočih. Če bi se migracijski val umiril, bi lahko evropske države nekoliko zadihale in morda čez zimo uredile sistem sprejemanja beguncev.
Če do tega ne bo prišlo, bodo prisiljene v strožjo politiko do migrantov, ki se s spremembami azilne zakonodaje nakazuje v Nemčiji in na Švedskem. S tem bi Evropska unija na jugovzhod začela pošiljati drugačna sporočila, ki bi od nevarne poti v Evropo morda odvrnile tiste, ki o tem še razmišljajo.
Velika večina jih prihaja preko Turčije
Glede na lansko leto se je spremenila tudi pot prihoda. Lani je namreč večina migrantov prihajala preko 300 km dolgi poti iz Libije do italijanskega sredozemskega otoka Lampeduze. A ta pot je zaradi razburkanega morja pozimi preveč nevarna, januarja je bil upad po njej glede na september 2014 90 odstoten. Podobno se je zgodilo tudi letos, novembra jih je po tej poti prišlo zgolj 4% glede na tiste septembra.
Porast prihodov pa je viden na poti, ki vodi preko zahodne Turčije do grških otokov, kjer je razdalja med nabrežji "zgolj" 10 km, poleg tega je to morje veliko bolj umirjeno kot v osrednjem Mediteranu. Svoje k lažji odločitvi naredijo tudi popusti tihotapcev zaradi slabšega jesenskega vremena.
A ključen motiv migrantov, da v pozni jeseni krenejo na nevarno pot, je vendarle strah, da bo Evropa vsak čas dokončno zaprla meje. "Zdaj ali nikoli," je vse bolj razširjeno stališče ob morebitnih pomislekih, da bi bilo vendarle bolje počakati na pomlad. Svoje je dodalo še poslabšanje situacije v Afganistanu, ki je v beg poslalo nove ljudi. Samo iz septembra na oktober se je število Afranistancev v Grčiji povečalo iz 27,500 (16% vseh prebežnikov) na 64,000 (30% vseh prebežnikov).
Rešitev za Evropo strožja azilna politika?
Prošnje za azil so v najbolj zaželenih evropskih državah drastično poskočile, velika težava je tudi namestitev prihajajočih. Če bi se migracijski val umiril, bi lahko evropske države nekoliko zadihale in morda čez zimo uredile sistem sprejemanja beguncev.
Če do tega ne bo prišlo, bodo prisiljene v strožjo politiko do migrantov, ki se s spremembami azilne zakonodaje nakazuje v Nemčiji in na Švedskem. S tem bi Evropska unija na jugovzhod začela pošiljati drugačna sporočila, ki bi od nevarne poti v Evropo morda odvrnile tiste, ki o tem še razmišljajo.
Novembra letos je preko Turčije v Grčijo prišlo 59.060 migrantov - lani ob istem času 3.812. Dnevno jih pride od 3.000 pa do 6.000.
Preko severne Afrike do Italije je lani prišlo 9.295 migrantov, letos pa zgolj 1.413.
V novembru je sedaj na poti na morju izgubilo izgubilo življenje 61 migrantov, medtem ko jih je lani ob istem času izgubilo 4.
Podatki: UNHCR
Preko severne Afrike do Italije je lani prišlo 9.295 migrantov, letos pa zgolj 1.413.
V novembru je sedaj na poti na morju izgubilo izgubilo življenje 61 migrantov, medtem ko jih je lani ob istem času izgubilo 4.
Podatki: UNHCR
V Sloveniji se migrantski val ponovno krepi
V Slovenijo je včeraj vstopilo 9.681 migrantov, kar je približno toliko, kot na vrhuncu drugega migrantskega vala konec novembra.
Danes do 18. ure številka znaša 6.462.
Približno 1.600 jih je v sprejemnih centrih, predvsem v Dobovi (Livarna) in na Gruškovju, v namestitvenih centrih pa jih je 3.420, od tega 2.800 na Šentilju, ostali pa v Gornji Radgoni.
V Slovenijo je včeraj vstopilo 9.681 migrantov, kar je približno toliko, kot na vrhuncu drugega migrantskega vala konec novembra.
Danes do 18. ure številka znaša 6.462.
Približno 1.600 jih je v sprejemnih centrih, predvsem v Dobovi (Livarna) in na Gruškovju, v namestitvenih centrih pa jih je 3.420, od tega 2.800 na Šentilju, ostali pa v Gornji Radgoni.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.