Blejski strateški forum: v pestri razpravi med (srednje)evropskimi voditelji Orban Evropi nalil čistega vina

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Bogato zastopstvo evropskih voditeljev na letošnjem Strateškem forumu Bled je prineslo tudi razgibano razpravo voditeljev (večinoma) srednjeevropskih držav ob temi o Evropi po pandemiji in COVID-19, ki pa je pod koordinacijo voditelja pogovora, britanskega novinarja Nika Gowinga, zavila na drugo pot.

Gowing je namreč zbrano družbo izkoristil za napeljevanje razprave na mlin domnevno nedemokratičnih prijemov nekaterih gostov iz držav srednje in vzhodne Evrope. A ti so mu, ob začudenju, da se ne drži naslovne usmeritve teme, dali vedeti, da verjamejo v združeno Evropo, da so njihove demokracije na ravni zahodnih, vendar si zgolj želijo, da jim te ne bi vsiljevale svojega liberalnega pristopa k urejanju družbenih zadev. 

Na Bledu se danes, v fizičnem in digitalnem smislu, kar tare visokih gostov. Ob slovenskem predsedniku vlade Janši se ga udeležujejo premierji Madžarske, Češke, Poljske, Bolgarije in Srbije, visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell, preko video povezave pa sta v pogovoru med evropskimi voditelji sodelovala tudi italijanski premier Giuseppe Conte ter direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva.

Skupna ocena voditeljev (srednje)evropskih držav je bila, da se Evropska unija na koronavirusno krizo ni odzvala ustrezno v smislu enotnosti in solidarnosti. Direktorica IMF Georgieva pa je po drugi strani poudarila, da je bil odziv globalnih in nacionalnih institucij ustrezen, saj je bilo v sistem "vbrizganih" 11 bilijonov finančnih sredstev, s čemer so preprečili številne bankrote podjetij in masovna odpuščanja.

V drugi fazi odziva pa je po njenih besedah pomembno  izobraževanje, usposabljanje, ter predvsem bolj pošteno investiranje na način, da se vzpostavi sistem, ki bo deloval pravično v smislu pomoči poražencem globalizacije. Več revnih bi namreč pomenil več protestov in uporov in tega si ne želi nihče, je poudarila. Po njenih  besedah bo 170 svetovnih držav ob koncu 2020 revnejših, kot na začetku leta, evropske "stare demokracije" bodo zabeležile 10 % padec BDP, evropske države v razvoju pa okoli 6 %.


Zahod ni več glavni globalni investitor


A v tej globalni igri Evropa ni več "game changer", torej resen igralec s vplivom na geopolitiko, pa je bila izhodiščna in ključna misel madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana. Opozoril je, da je leta 2006, ko je bil organiziran prvi Strateški forum Bled, Zahod prispeval 81 % globalnih investicij, zdaj pa jih 58 % prihaja iz tako imenovanih "vzhodnih" velesil.

Če hoče Evropa globalno še parirati, Orban meni, da je treba narediti bistven napredek, oziroma skovati skupne politike EU na treh področjih: pri skupni obrambno-varnostni politiki, temelječi na skupni evropski vojski, saj vsa napredna tehnologija prihaja iz vojaškega razvoja in EU je tu daleč zadaj. Varnostni vidik je povezan tudi z nujno širitvijo in vključitvijo držav kot je Srbija v EU. Tretji pa je vprašanje globalne ekonomije - kako naj Evropa spet postane globalno konkurenčna.

Voditelj proti "borcem za svobodo", ki naj bi  "kvarili" svoje demokracije


Bolj kot pogledi Orbana in drugih na konkurenčnost Evrope v globalnem svetu pa so voditelja, britanskega televizijskega veterana Nika Gowinga, zanimale njihove (domnevno) nedemokratične poteze, s katerimi naj bi kratili domače demokracije.

A Viktor Orban je bil glede tega jasen, da madžarska demokracija temelji na enakih principih kot večina evropskih demokracij.  Po njegovem mnenju je, če se uporabljajo enaka merila, madžarska demokracija vsaj tako dobra kot v Nemčiji ali Italiji.

Na voditeljeve očitke, da Evropa dandanes zaradi Orbanovega početja pod nacionalističnimi in protievropskimi slogani ter omejevanja kritičnih glasov, težko sprejema madžarske "standarde", je Orban odgovoril, da težave, ki onemogočajo prave pogovore, ne prihajajo iz evropskih prestolnic, temveč iz Bruslja.

Viktor Orban: "Ne gre za nižje standarde demokracije. Borimo se za intelektualno suverenost, da lahko imamo konservativni in krščansko demokratski pristop k evropskim institucijam in politiki, katerega zdaj napadajo liberalci. Ampak v resnici gre za dve različni filozofiji. Tako je bilo ko so se liberalne in krščansko demokratske demokracije borile proti totalitarizmu. Želimo, da imamo le enega (liberalnega) koncepta, katerega morajo sprejeti vsi. Želimo pravico, da lahko razpravljamo o ključnih vrednotah krščanske demokracije kot so družina, narod, kulturna tradicija, migracije.  Ne gre toliko za praktične vsakodnevne zadeve, temveč bolj za filozofijo političnega razmišljanja."


Orbanu se zdi pomenljivo, da so se "borci za svobodo" (proti komunizmu), s katerimi se udeležuje tega omizja, zdaj znašli na zatožni klopi razvitih zahodnih demokracij.

Janša: nevarna je uporaba dvojnih standardov


Da srednja in vzhodna Evropa druga, oziroma drugačna, kot so jo zahodnoevropske države poznale do leta 2004 (ko so bile prve srednjeevropske sprejete v EU), je opozoril hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković. V času, ko je predsedoval svetu EU ni videl, da bi bilo kaj narobe z vrednotami in politikami teh držav, kar je namignil voditelj pogovora. Po njegovem prihaja do dviga samozavesti v državah "nove Evrope" in iz tega tudi nekateri konflikti.

Podobno razmišlja tudi poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je dejal, da je Srednja Evropa v vzponu in postaja vse bolj konkurenčna.

Poudaril je, da je na Poljskem 80 % medijev v rokah opozicije. Poljska je deležna kritik glede vladavine prava in podobno, v državah zahodne Evrope pa brutalno pretepajo protestnike, pa je to vse "demokracija" in "vse v redu", je karikiral, ter prosil za pošteno obravnavo in enake kriterije.

Čuti namreč, da se na več področjih, tudi kar se tiče enotnega evropskega trga, srednjeevropska podjetja znajdejo pred številnimi ovirami, oziroma poleni pod noge, s katerimi jih udarijo bruseljske direktive, medtem ko so oni svoje države odprli zahodnemu kapitalu.

Poljak Morawiecki: "ni prav, da nas imenujete populiste, nacionaliste itd. Tudi mi smo se borili za svobodo, demokracijo in vladavino prava in ni mi všeč, da me zdaj obkladajo s takšnimi nadimki." 


Da dejanski problem v Evropi ni v temah, na katere je pogovor speljal voditelj, je prepričan tudi slovenski gostitelj Janez Janša. Če pa se že pogovarjamo o tem, so problem dvojni standardi, je prepričan predsednik SDS. Izpostavil je da leta 2014, ko je Nik Gowing prav tako sodeloval na blejskem forumu, sam bil politični zapornik, pravkar končane volitve pa so bile ukradene, pa ni nihče govoril o težavah z vladavino prava v Sloveniji.

Na vprašanje, kje morajo biti ključni premiki, da bodo politiki dobili vse manj zaupljivo javnost na svojo stran pa je Janša poudaril, da resnična javnost, ki šteje, niso razne nevladne organizacije, mediji in podobno, temveč zgolj volivci - in ti demokratično izbirajo svoje politične voditelje in so izvolili tudi vse prisotne.

Čeh svetoval voditelju, naj ne verjame lažnim novicam Guardiana in Spiegla


Kam se je obrnila razprava ni mogel verjeti tudi češki predsednik vlade Andrej Babiš. "Nisem prišel sem, da bi se pogovarjali o vladavini prava," je dejal ter opozoril, da bi pogovor moral teči o Evropi po brexitu in COVID-19.

Voditelju je svetoval, naj ne verjame lažnim novicam, ki jih objavljajo Guardian, Spiegel in drugi časopisi. So pač proti nezakonitim migracijam, medtem ko 60 tisoč tujcev na podlagi zakonitih dovoljenj spuščajo v državo in jim dajejo delo.

Edini predstavnik države, ki še ni v EU, srbski predsednik Aleksandar Vučić, pa je poudaril, da so Srbi sicer zavezani poti v Evropsko unijo, ampak da bi od nje pričakovali več spoštovanja. In prav slednje je po njegovo bistveno pri zadržkih 40 % srbskega prebivalstva do EU.

Kako vidijo prihodnost EU v kontekstu ukrepanja proti širjenju COVID-19 je misli večine najbolje povzel predsednik vlade Bolgarije, Bojko Borisov. Opozoril je na jesen in zimo, ko bomo imeli bomo gripo, druge bolezni, zato predlaga "medicinski ščit" skupni standardni medicinski protokol, v katerem bi morale vse države glede koronavirusnih ukrepov delovati po istem modelu, na enak način.

Kot pravi Borisov, je Evropska unija v prvem valu zaradi nesolidarnosti in nepripravljenosti izgubila najpomembnejši boj: boj glede psihološkega zdravja svojih ljudi.

Med tekom Strateškega foruma Bled je nekaj posameznikov protestiralo proti gostujočim govorcem. Kot je razvidno iz spodnjega zajema slike in videa, ki ga je posnel Topnews.si, so pritegnili veliko pozornost novinarjev, kateri so jim tudi dajali navodila, kako naj se postavijo, da bo medijska obeležitev protesta kar se da popolna.

Vir zajema slike: TOP TV (klik za povečavo)






Kljub temu, da je zaradi gostov najprej napovedovala bojkot Strateškega foruma Bled, se je na njem vendarle oglasila tudi vršilka dolžnosti predsednice SD, Tanja Fajon:



KOMENTAR: Uredništvo
Gostje na zatožni klopi
Navkljub bogatemu izboru visokih gostov kot verjetno še nikoli predvsem z levega dela politike in medijev prihajajo kritike na račun njihove sestave - češ da se naj bi na Bledu srečala druščina z vidika evropskih vrednot "problematičnih" državnih voditeljev, ki s svojimi politikami prej kot doprinašajo, predstavljajo grožnjo demokratični Evropi. Da to ljudem, katerih mlajša leta so bila zaznamovala z bojem za osvoboditev polovice Evrope izpod jeklenega komunističnega jarma očitajo domači dediči komunizma, je svojevrstni paradoks, čeprav bi kakšne globlje razloge za "nesipatije" morda lahko našli tudi v tem dejstvu. Da pa je s podobnim pristopom pogovor vodil uveljavljeni britanski novinar, pa je najbrž prej odraz tipične britanske večvrednostne arogance do "inferiornih" in "manj razvitih", kot česa drugega. Ampak tudi to je že druga zgodba, dejstvo pa je, da, vsaj kaj se družbene stabilnosti in varnosti tiče, Britanci doma mnogo večje probleme kot prebivalci držav, katerih voditelje je zasliševal danes na Bledu. Glede na to, da se ima Strateški forum Bled za "največjo konferenco o moderni družbi in njeni prihodnosti v srednje-vzhodnem delu Evrope (kot pišejo na uradni spletni strani), verjetno ni nič posebnega, da na njem sodelujejo voditelji držav te regije. Res pa je, da je tudi razprava pokazala, da imajo med seboj številne, ne samo geografsko pogojene stične točke, vključno s slovenskim premierjem Janezom Janšo. Več o širšem kontekstu dogajanja na Strateškem forumu Bled v jutrišnjem komentarju Petra Jermana, ki bo najbrž nadaljeval na točki, kjer je Nik Growing zaključil današnjo razpravo. Namreč pri citiranem vprašanju: "Ali politične garniture držav, danes prisotnih na odru, ogrožajo koncept združene Evrope?"
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

EU odprla vrata Ukrajini, a prej ven poslala Viktorja Orbana
  • 17. 12. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja