Blejski strateški forum. Lep dogodek, katerega pomembnost za Zahodni Balkan usiha?
Tudi letos se je v začetku septembra na Bled vila kolona turistov, ki so si izbrali kuliso otočka sredi jezera za predstavo o pomembnosti Slovenije na globalnem diplomatskem parketu. Turisti, zgolj obiskovalci, gostje na mednarodnem parketu, ki se postavijo pred kuliso za lepo fotografijo in odidejo dalje. Tako si naši politiki vedno bolj predstavljajo Blejski strateški forum.
Izvirni greh take predstave odličnega dogodka izvira izpred nekaj let, ko smo si pod zastavo gostiteljstva mednarodno orientiranega dogodka privoščili slabo cenzurirano udrihanje po Hrvaški zaradi arbitraže. Neokusno dejanje, ki je ostalo v spominu naših gostov in mednarodnih odločevalcev. Še tako čudovit grafični uvod in močne luči ne zasenčijo dejstva, da se je blesk Blejskega strateškega foruma takrat resno zameglil.
Priokus pa je ostal in slovenska zunanja politika tako ostaja označena kot enotematska, orientirana zgolj na arbitražo, kar odbija sogovornike in potencialne nove povezave. Stalno govoriti o vladavini prava ne dovoljuje slovenski zunanji politiki, da bi stopila iz Piranskega zaliva in si malo osušila noge. Bevskanje v vodi do kolen ter risanje črt po morju pa že dolgo ne koristi več. Ta ladja je odplula.
Blejski strateški forum, ki ima poseben fokus na Zahodni Balkan in ki naj bi služil kot vstopna vrata za diplomacijo Zahodnega Balkana na globalni teren; omogočal pletenje vezi in prijateljstev ter ponujal prostor za dialog, ki bi z mehko silo "urejal" Zahodni Balkan, je očitno prešel to svoje poslanstvo oziroma nalogo. Težko se namreč postavlja v to vlogo, če na odprtju ni hrvaškega predstavnika. Na okrogli mizi o evropeizaciji Balkana pa ne sodeluje niti slovenski zunanji minister.
Celotno paradigmo o postavljanju na čelo tega procesa s tem zanika ravno oseba, ki bi paradigmo morala voditi. Na panel pa pride denimo madžarski, bosanski, srbski, makedonski, črnogorski in kosovski zunanji minister. Torej o Evropski zvezi kot praktični izkušnji lahko govori madžarski in ne slovenski zunanji minister, ki ostaja pred vrati.
Slovenci smo odlični organizatorji dogodkov, to nam priznajo vsako leto. In za to gre vsa pohvala požrtvovalni ekipi, ki da vse od sebe, da ustvari vtis glamuroznosti in relevantnosti vsako leto znova. Pri tem, da jim za vrat diha vsakokratni zunanji minister, ki ne razume čemu so taki dogodki namenjeni in kaj vse je potrebno, da tak dogodek pridobi na veljavi.
Tako ostajamo odlični organizatorji dogodka na katerem smo zgolj to - organizatorji. Ne pa tudi oblikovalci dogajanja. Prihodnje leto bo petnajsta edicija Blejskega strateškega foruma in morda je prišel čas za resno refleksijo. Ali bo slovenska diplomacija stopila enotno za ta dogodek in napela vse sile, da se uveljavi? Bo vsakokratni minister sprejel, da tak dogodek mora biti zanimiv, strokoven in odmeven? Ne le politično korektno božanje ali javna lobistična platforma za specifične interese.
Govoriti o globalni pomembnosti Blejskega strateškega foruma je do določene mere lovljenje sanj. Uresničevati strategijo vrat Zahodnega Balkana v Evropo pa dobro orodje, ki nam omogoča približati se tem sanjam. Ampak za to bo potrebno veliko več diplomatske modrosti in profesionalne svežine na Mladiki, ki bo sposobna iti preko dnevne politike.
Zvočni posnetek komentarja Martina Nahtigala
Izvirni greh take predstave odličnega dogodka izvira izpred nekaj let, ko smo si pod zastavo gostiteljstva mednarodno orientiranega dogodka privoščili slabo cenzurirano udrihanje po Hrvaški zaradi arbitraže. Neokusno dejanje, ki je ostalo v spominu naših gostov in mednarodnih odločevalcev. Še tako čudovit grafični uvod in močne luči ne zasenčijo dejstva, da se je blesk Blejskega strateškega foruma takrat resno zameglil.
Priokus pa je ostal in slovenska zunanja politika tako ostaja označena kot enotematska, orientirana zgolj na arbitražo, kar odbija sogovornike in potencialne nove povezave. Stalno govoriti o vladavini prava ne dovoljuje slovenski zunanji politiki, da bi stopila iz Piranskega zaliva in si malo osušila noge. Bevskanje v vodi do kolen ter risanje črt po morju pa že dolgo ne koristi več. Ta ladja je odplula.
Ostajamo odlični organizatorji dogodka na katerem smo zgolj to - organizatorji. Ne pa tudi oblikovalci dogajanja.
Je poslanstvo prešlo?
Blejski strateški forum, ki ima poseben fokus na Zahodni Balkan in ki naj bi služil kot vstopna vrata za diplomacijo Zahodnega Balkana na globalni teren; omogočal pletenje vezi in prijateljstev ter ponujal prostor za dialog, ki bi z mehko silo "urejal" Zahodni Balkan, je očitno prešel to svoje poslanstvo oziroma nalogo. Težko se namreč postavlja v to vlogo, če na odprtju ni hrvaškega predstavnika. Na okrogli mizi o evropeizaciji Balkana pa ne sodeluje niti slovenski zunanji minister.
Celotno paradigmo o postavljanju na čelo tega procesa s tem zanika ravno oseba, ki bi paradigmo morala voditi. Na panel pa pride denimo madžarski, bosanski, srbski, makedonski, črnogorski in kosovski zunanji minister. Torej o Evropski zvezi kot praktični izkušnji lahko govori madžarski in ne slovenski zunanji minister, ki ostaja pred vrati.
Slovenci smo odlični organizatorji dogodkov, to nam priznajo vsako leto. In za to gre vsa pohvala požrtvovalni ekipi, ki da vse od sebe, da ustvari vtis glamuroznosti in relevantnosti vsako leto znova. Pri tem, da jim za vrat diha vsakokratni zunanji minister, ki ne razume čemu so taki dogodki namenjeni in kaj vse je potrebno, da tak dogodek pridobi na veljavi.
Tako ostajamo odlični organizatorji dogodka na katerem smo zgolj to - organizatorji. Ne pa tudi oblikovalci dogajanja. Prihodnje leto bo petnajsta edicija Blejskega strateškega foruma in morda je prišel čas za resno refleksijo. Ali bo slovenska diplomacija stopila enotno za ta dogodek in napela vse sile, da se uveljavi? Bo vsakokratni minister sprejel, da tak dogodek mora biti zanimiv, strokoven in odmeven? Ne le politično korektno božanje ali javna lobistična platforma za specifične interese.
Govoriti o globalni pomembnosti Blejskega strateškega foruma je do določene mere lovljenje sanj. Uresničevati strategijo vrat Zahodnega Balkana v Evropo pa dobro orodje, ki nam omogoča približati se tem sanjam. Ampak za to bo potrebno veliko več diplomatske modrosti in profesionalne svežine na Mladiki, ki bo sposobna iti preko dnevne politike.
Zvočni posnetek komentarja Martina Nahtigala
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
3 komentarjev
APMMB2
Zunanja politika neke države, je odraz notranje politike.
Slovenija svoje politike nima, saj politiko nastavlja mafija, ki deluje iz ozadja. Ta ima svoje specifične interese, ki niso v skladu gospodarstva ne z željami državljanov Slovenije.
Dvojnost je evidentna.
Po neki inerciji in zgedih v tujini, je pač tudi Slovenija dolžna organizirati mednarodno prireditev, na kateri bi se naj afirmirala.
Ampak očitno je, da mafija, ki vodi Slovenijo nima interesa, da bi nastopila na mednarodni sceni, zato tudi politiki, ki navidezno vlada, ne daje iztočnic, niti ciljev, ki jih naj uvelavlja.
Zelo nenavadno bi bilo, če bi slovenska politika na takšnem mednarodnem forumu obravnavala problematik skritih računnov, koristno pranje denarja mafijskih bossov, prekupčevanje podejtij, tihotapljenje mail in podobno.
Vladajoča politika je popolnoma podejena mafiji, zato tudi ni zmožna sama najti področja, ki bi jih obravnavala na mednarodnem forumu.
Nasprotno, prodor v mednarodno areno bi utegnil usmeriti žaromete v Slovenijo in kaj lahko bi iz teme pogledal kakšen vidnejši gankster, pa bi lahko bilo po njem.
Za mafijo je vseeno bolje, da država izpade čudaško in je nezanimiva, kot pa da bi se odprla, povzročila prepih, ki bi utegnil mafiji škodovati.
Lahko bi kdo od nepoklicanih celo zavohal mamila.
Alojzij Pezdir
Blejski forum, na katerem se je po besedah zunanjega ministra dr. Mira Cerarja zbralo okoli tisoč povabljenih - domačih in tujih - politikov, diplomatov, gospodarstvenikov in dreserjev javnega mnenja, je izzvenel v nekih umetelno sofisticiranih visokih in abstraktnih debatah, obenem pa je nadvse nazorno pokazal in dokazal popolno nesposobnost slovenske državne politike in diplomacije, da bi vsaj poskušala vzpostaviti tvoren in spoštljiv dialog s sosednjo Republiko Hrvaško o popolnoma konkretnih in nadvse otipljivih odprtih vprašanjih za državljane obeh sosednjih držav - polnopravnih članic EU in Nata.
Sam presvetli prejšnji premier Vlade RS in aktualni zunanji minister RS Cerar je v Odmevih priznal porazen podatek za diplomaciji obeh sosednjih držav, da uradnega srečanja in uradnih pogovorov med pristojnima ministroma in prvima diplomatoma obeh sosednjih držav niso mogli zabeležiti cela tri leta - 36 mesecev! To je porazna podoba očitne nesposobnosti in medsebojne prezirljivosti obeh diplomacij za strpen in tvoren dialog, ki bi v normalnih državah terjala takojšnjo zamenjavo nesposobnih vodilnih kadrov, ki se očitno ne znajo, ne zmorejo ali celo zadrto nočejo pogovarjati, kaj šele pogajati v korist državljanov, ki jih naj bi zastopali.
Prva naloga Vlade RS in še posebej zunanjega ministrstva ter celotne slovenske diplomacije je in mora biti vztrajno in strokovno kompetentno delovanje v prid interesov RS in njenih državljanov, še posebej v odnosih s sosednjimi državami in njihovimi državljani. Nihče druge ne more bolj učinkovito in bolj zavzeto poskrbeti za dolgoročne strateške in kratkoročne pragmatične interese RS ter njenih državljanov kot lahko in kot mora za to poskrbeti pristojna in kompetentna Vlada RS s svojim strokovno kompetentnim zunanjim ministrstvom.
Žal je veliko dokazov za to, da se je ministrstvo za zunanje zadeve RS pod prejšnjim vodstvom multipraktik ministra Karla Erjavca ter aktualnim vodstvom dr. Mira Cerarja tem primarnim nalogam in pristojnostim vztrajno in sistematično izogibalo ter da vse do današnjih dni goljufa in vara tako sebe in Vlado RS kot tudi državljane RS z lažnim upanjem, da bo zanemarjene in neurejene politične in diplomatske odnose s sosednjo državo RH in/ali z drugimi državami mogoče učinkoviteje in uspešneje urediti preko tretjih pravnih oseb (Evropske komisije, mednarodnih sodišč ipd.). Ministra za zunanje zadeve Erjavec, Cerar, a tudi Predsednik RS Pahor in premier Vlade RS nam prikrivajo ključno dejstvo, da se bo potrebno tudi po vseh mednarodnih odločbah in odločitvah pristojnih in kompetentnih mednarodnih sodišč ter političnih organov ustrezno pogovoriti in dogovoriti s pristojnimi funkcionarji in organi sosednje države za sporazumno uresničitev in izvršitev mednarodno veljavnih dogovorov in odločitev.
In h kakovosti odnosov ter nujnih dogovorov s kompetentnimi predstavniki sosednje države prav nič ne prispeva tri leta medsebojne egoistično zadrte ignorance, primitivnih medsebojnih provokacij in ignorantskega izogibanja tvornemu, strpnemu in poštenemu medsebojnemu dialogu, za kar sta na naši strani nedvoumno odgovorna oba zadnja zunanja ministra Karl Erjavec in dr. Miro Cerar ter oba zadnja premiera dr. Miro Cerar in Marjan Šarec.
Teodor
Po drugi strani pa niti ni tako slabo, da nas vržejo še iz zahodnega balkana. Končno se bomo odcepili od Jugoslavije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.