Blaž Mrevlje, Portal Plus: Ministrica, preden podelite 136 milijonov zdravstveni mafiji, počakajte na odločitev EK!

Uredništvo
1

V sredo je Portal PLUS objavil članek Blaža Mrevljeta o delu zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc, predvsem v luči afer z nabavami materiala in izgub bolnišnic, ki jih zdaj ministrica v 80 % namerava pokriti pač z interventnim denarjem iz proračuna.

Ta zadnji načrtovani ukrep s 136 milijoni, za katere je že prišla zelena luč finančne ministrice in od katerih bo velik del šel za poplačilo dolgov dobaviteljem opreme, je Mrevlje celo prijavil Evropski komisiji kot potencialno nedovoljeno državno pomoč.

V članku najprej razloži zgodbo afere z žilnimi opornicami, ki ponazarja ustroj organiziranega kriminala v zdravstvu, ki se odraža predvsem pri nabavah materiala in vplivu dobaviteljsko-gradbenega lobija.

Stvari pri dobavi opornic so se začele spreminjati šele po velikem medijskem pritisku 2013, ko se je končno izvedel transparenten in nepristanski razpis, ki je dal, reci in piši, 3-krat cenejše enake opornice od istega proizvajalca, s čimer se je nato v 4 letih samo v UKCL privarčevalo 10 mio eur.

A to je le ena od tisočev vrst medicinskega materiala. Že npr. razpisa za igle, plenice in rokavice, ki ga ministrica obljublja že skoraj 3 leta, ni od nikoder in tudi drugega boja proti korupciji je izjemno malo.

Da o vsem ostalem obljubljenem – resnem skrajšanju čakalnih dob, sistemskih spremembah vodenja v zdravstvu, ukinitve dopolnilnega zavarovanja itd sploh ne govorimo…

Več na Portal PLUS.

1 komentar

  1. Slovensko zdravstvo je tik pred zlomom. Ministrica Milojka Kolar Celarc pa skrbi za to, da bo do zloma čim prej prišlo.Potrebno bi jo bilo odstaviti, a nesposobna in pred vsem politikanstska koalicija tega noče storiti,saj bi to pomenilo začetek njenega konca.
    Izhod iz takšnega stanja je samo temeljita reforma. Kaj pa mora narediti naslednik Milojke Kolar Celarca , pa navajan naslednje nujne korake;
    1) V osnovnem zdravstvu je zaposljenih približno tertjina zdravstvenih delavcev, ki so le administratorji in dspečarji. Pišejo le napotnice in recepte. Pomebno je, da ne zdravijo. V trenutku ko bi začeli zdraviti, bi se čakalne vrste zmanjšale na pol, s primerno stimulacijo pa bi se zmanjšala tudi poraba zdravil. S tem bi odegli ogromne prihranke.
    2) V zdravstvu,kakor v vsem državnem sektorju vlada plačna uravnilovka. Razlike v plačah so minimalne. Vodilni strokovnjaki so bistveno preslabo plačani. V zdravstvu je to očitno. Razen uravnilovke ni učinkovitih stimulansov za uspešne zdravnike, zato poskrbijo sami, kar pomeni sistemsko korupcijo. Pogoltni zdravniki, ki pa ni nujno, da so najboljši, poskrbijo,da dobijo po nekaj plač na mesec. Nihče pa ne preverja, ali si jih zaslužijo, ali ne.Dober zdravnik naj zasluži trikrat, štirikrat več, kot slab. Naj dobi plačo za svoje uspešno delo in to v ustanovi v kateri je zapisljen, ne pa, da lahko zasluži toliko z letanjem iz bolnišnice v bolnišnico, iz ambulante v abulanto in z najrazličnejšimi obvodi zasluži toliko kot izrednim špecialistom pripada. Pri takšnem križarjenju pa ni kontrole, ali se do visokih plač prebijejo le najboljši? Marsikdaj najboljši niso sposobni takšnih mahinacij in jih prekašajo nesposobni prevaranti. Sistem ni pregleden in preveč denarja gre v nič, zdravstvene usluge pa so preplačane.
    3) Očitno v zdravstvu ni ustreznih norm za opravljanje posegov. Norme so ohlapne in že lagodno izvajanje dejavnosti v skladu z veljavnimi normami zdravnikom omogoča injihovo izpolnitev daleč pred koncem leta. Če delajo naprej pahnejo svoj zavod v izgubo. Povsem razumljivo je, da večina zdravnikov zato “prosti čas” prebije v drugih ambulantah in ustanovah, kjer si pridobi še vsaj plačo, ali dve. Normative je potrebno osmisliti, urediti nove cenike in s tem zahtevati od zdravnikov več angažiranosti. Tisti, ki norm ne bodo dosegli bodo pač manj zaslužili.
    4) Privatizacija v zdravstvu je za Slovenijo bau-bau. Nujno potrebno je vsaj del zdravstva sprivatizirati zato,da državno zdravstvo, ki ga sedaj imenujejo javno zdravstvo, kar ni res, dobi konkurenco. Prav konkurenca pa lahko pokaže, kaj je narobe z državnim zdravstvom.
    Če bo privatni zdravnik s koncesijo uspešnejši od zdravnika v zdravstvenem domu, se bo pač zdravstveni domo moral bolje organizirati in slediti konkurenci.
    Na ta način bi v osnovni zdravstveni mreži dobili zdravnike tudi v odročnejših krajih,kjer se zdravstvenega doma ne splača ustanavljati,saj je zaradi toge zakondaje to nerentabilno. Potrebno je privatizirati tudi del sekundanega zdravstva zato, da bodo državne zdravstvene inštitucije imele konkurenco in bo tudi v njih zadišalo po tržni dejavnosti.
    Danes k dobremu zdravniku derejo vrste pacientov, med tem ko slab zdravnik gleda v zrak in si praska… Oba sta enako plačana, oba sta za zdravstveni sistem enaki številkiv seznamu.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime