Blagoslov jedil - iskanje sodobnega človeka, ki presega okvir krščanstva

Vir: jagnje.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Kristjani na veliko soboto ves dan častijo Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo.


Poseben pomen ima tudi blagoslov velikonočnih jedil, ki se ga udeležijo tudi mnogi, ki sicer ne hodijo redno v cerkev in pridejo le k blagoslovu.  To je svojevrsten fenomen, hkrati pa tudi priložnost za posredovanje usmiljenja, meni sociolog Igor Bahovec.

 



Kristjani k blagoslovu prinesejo jedila, ki imajo simboličen pomen: šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo, hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ, pirhi simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost, potica pa spominja na trnovo krono.

Mnoge župnije imajo na veliko soboto tudi pet in več blagoslovov velikonočnih jedil in ob vsakem je cerkev nabito polna ljudi (in košar). Ta dan cerkev obišče veliko več ljudi, kot sicer ob nedeljah, kar je svojevrsten fenomen.

Cerkev, ki blagoslavlja življenje ljudi in posreduje Božjo ljubezen


Sociolog Igor Bahovec pravi, da to v pomembni meri kaže, da želijo, da za praznike užijejo blagoslovljene jedi. "Zanje ima praznična jed, ki je blagoslovljena, poseben pomen, večjo vrednost, kot jed, ki je brez blagoslova. Morda sicer ne hodijo k maši, a vsaj ob tem dejanju se prepoznajo povezani s Cerkvijo - kot tisto, ki blagoslavlja življenje ljudi. To pa je Kristusova Cerkev," poudarja.


"V letu usmiljenja bi bilo dobro, da kristjani uvidimo, da je naš Bog bog usmiljenja, da smo grešniki, ki nas je Njegova ljubezen dvignila. Ne po naši zaslugi, ampak po ljubezni, ki človeka zajame in zaobjame, ki se usmili grešnika in ga dvigne. Kakšnega grešnika? Tistega grešnika, ki mu ni vseeno, ki ne zagovarja svojega grešnega mišljenja in delovanja, ampak mu je iskreno žal, hrepeni po tem, da bi se spokoril, da bi se nekdo sklonil nanj. Morda mnogi, ki pridejo v cerkev, kapelico ali drug prostor blagoslova jedi le za veliko soboto, ob drugih priložnostih Cerkve ne doživljajo in ne dojemajo tako," pravi sociolog in fizik.

Ljudi nagovoriti in jim prisluhniti brez obsojanja


Bahovec ob tem opozarja, da je blagoslov jedi edina priložnost v letu, da duhovniki spregovorijo nekaterim ljudem, ki drugače ne pridejo, zato je pomembno, kaj ob tej priložnosti povedo in na kakšen način to storijo.


Dober zgled za to je po njegovem mnenju dala sinoda o družini: "Usmiljenje je to, da se resnica pove z ljubeznijo, zato usmiljenje človeka pritegne, preoblikuje, dvigne in povabi k spreobrnjenju. Torej ne za sodbo, obsojanje, ampak sprememba, ki vabi k drugačnemu življenju."


Hkrati pa pravi, da je treba prisluhniti ljudem, ki v cerkev pridejo tako redko: "Tudi po njih srečujemo življenje, kot dejansko teče. Ti ljudje imajo neko sporočilo, ki mu je treba prisluhniti. Če se jim prisluhne, se jih posluša in se želi srečati z njimi, potem se spustimo v proces, da se drugega prizna. Ko pa se nekdo začuti in doživi priznanega, sprejetega, spoštovanega in ljubljenega, se bo v marsikom nekaj premaknilo."

Priložnost za gradnjo kulture bližine in posredovanja Božjega usmiljenja


"To papež - in mnogi drugi, tudi sociologi, imenujejo bratstvo, kultura bližine, pristno dialoško srečanje, pristna skupnost (pristno občestvo). Gre za iskanje in hrepenenje sodobnega človeka, ki presega okvir krščanstva," pravi.

Bahovec meni, da bi ob takem odnosu in drži marsikateri izmed teh "oddaljenih kristjanov", ki jih ni malo, na novo začutil vez s krščanstvom in svoje mesto v njem.
Blagoslov jedil je torej tudi izjemna priložnost, da se ljudem, ki redko pridejo k maši, posreduje tudi delček usmiljenja in blagoslova vsega dobrega v njihovih življenjih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki