Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte in ne preklinjajte jih

POSLUŠAJ ČLANEK
Današnji evangelij, ki nam ohranja Jezusov nagovor množici, ki mu je sledila, se za današnje razmere začenja povsem nepredstavljivo. Škofje in duhovniki bi tudi danes želeli imeti tako veliko množico, ki sledi in posluša, kot jo je imel Jezus. Želeli bi si mogočnih številk, ki bi to potrjevale: dobro delo, ustrezno usmeritev in način, ki je učinkovit. Dandanes se uspeh meri predvsem v presežnih pozitivnih številkah.

Jezusa seveda to ni zanimalo. Velike množice in popularnost ga niso preslepile. Vedel je, da mu mnogi sledijo iz sebičnih ali vraževerskih vzgibov, nekateri pa so tam, ker zgolj sledijo trendu in drugim. Trenuten interes javnega življenja je pač osvetljeval Jezusa, ki je s svojimi ozdravljanji dodajal k vznemirjenosti javnosti, pa čeprav to ni bil njegov osnovni namen. Zato nikomur ni želel posredovati lažnih obljub, ravno nasprotno. Z množico opravi iskreno in jedrnato.
Želeli bi si mogočnih številk, ki bi potrjevale: dobro delo, ustrezno usmeritev in način, ki je učinkovit. Dandanes se uspeh meri predvsem v presežnih pozitivnih številkah.

Najprej se posvetimo dvema prilikama, ki jih Jezus pripoveduje, da bi razložil, da ima »biti njegov učenec« svojo ceno. Tako tisti, ki gradi stolp, kot tudi kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, morata sesti, se posvetovati in premisliti, če lahko svoj podvig uspešno zaključita. Če ne moreta, bosta nadaljevala po drugi poti. Tisti, ki gradi stolp mora »sesti in preračunati«, in tisti, ki gre na vojsko mora »sesti in se posvetovati«. Oboje se navezuje na celosten pristop, ko postajamo Jezusovi učenci, kamor spada tudi previden, natančen in racionalen premislek, ki zajema vse vidike možnosti in posledic. Takšen pristop ne sledi zgolj čustvenim impulzom in odločitvam, ki izhajajo iz močnih čustvenih doživetij vere.

Mnogi verniki tudi danes v Cerkvi iščejo predvsem čustveno doživljanje vere preko pričevanj, glasbe in premišljevanj.  Zelo malo je truda za razumske poudarke. Bog nagovarja na različne načine in vsi so legitimni, a z razumom nam pomaga, da poskušamo uskladiti celoten sistem verovanja in delovanja z izkustvom realnega življenja. Zato se Jezus obrne k množici, ki je bila lačna »kruha in iger« in reče: »Če želite biti moji učenci, premislite ceno, ki jo boste za to plačali.« (prim. Lk 14,33)
Mnogi verniki tudi danes v Cerkvi iščejo predvsem čustveno doživljanje vere preko pričevanj, glasbe in premišljevanj.  Zelo malo je truda za razumske poudarke.

Cena je dvojna. Prvi del in najbolj osupljiv je zahteva, da sovražimo sebe in svoje domače. Jezus šokira. Ljubezen do njega mora biti tako velika, da ljubezen do bližnjih v primerjavi s tem postane zanemarljiva, skoraj sovraštvo. Načeloma pri Jezusu ni razlike med ljubeznijo do Boga in do bližnjega. Včasih pa se znotraj najintimnejših odnosov vseeno pojavi pritisk glede vere in zahteva naj jo postopoma.

Protestantski filozof in teolog Francis Schaeffer je odraščal v nevernem okolju. Potem, ko je bil krščen, oče niti slišati ni hotel, da bi sin odšel na teološko fakulteto in kasneje postal protestantski pastor. Ko je bil tik pred tem, da se odloči, ali bo sledil klicu ali pa se podredil očetovi želji, je s tresočim glasom očetu povedal, da bo šel za nekaj trenutkov v klet, kjer bo molil. V kleti je iskreno in zavzeto molil, naj mu Bog pokaže pot. Vzel je kovanec in si rekel: »Če bo glava, grem proti očetovi želji!« In bila je glava. Potem je molil: »Bog, bodi potrpežljiv z menoj, če ne bo glava, ne bom poslušal očeta.« In ni bila glava. Še enkrat je poizkusil: »Bog, nočem narediti napake in se upreti očetu, potem pa ugotoviti zmoto. Če bo glava na kovancu, se uprem očetu.« In bila je glava. Odšel je k očetu in mu povedal, da bo sledil klicu in Bogu. Oče ga je ostro pogledal, se obrnil in zaloputnil vrata. Še preden pa so vrata zadela ob okvir, se je slišal očetov gromek glas: »Plačal bom prvo polovico leta.« Oče se je čez leta spreobrnil, vendar je bil Francis mnenja, da se je proces začel na ta dan. Slediti Jezusu v težkih trenutkih je vir blagoslova tudi za tiste, ki mu nasprotujejo.

Drugi del cene je nositi svoj križ za Jezusom. Jezusov križev pot ni bil samo nek dražljaj oz. kratka neprijetnost. Bila je obsodba na počasno in trpko umiranje. In točno to Jezus zapoveduje učencem. Počasno a intenzivno umiranje svojim sebičnim željam. In ne glede na to, da je Jezus prav na križu doživel zapuščenost in zavračanje svojega ljudstva, se to zna v vsej krutosti zgoditi tudi nam. Pavel pravi: »Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte in ne preklinjajte jih.« (Rim 12,14) To je proces rasti in vzgoje, ki je počasen, vendar temeljit.

Odrešenje je zastonj, vendar te stane vsega. In vse ti znova daje. Amen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike