Biznis z migranti je donosnejši od prodaje drog. Je vanj vstopila tudi Camorra?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Migracije niso le globalni ali evropski problem, tudi ne le humanitarna tragedija, ampak so tudi posel, ki po mnenju nekaterih prinaša več denarja kot prodaja drog. Migranti za nekatere pomenijo reko denarja, ki prinaša moč, drugim pa volilne glasove.

Za navideznim človekoljubjem se tako velikokrat skriva predvsem materialna korist, kar lahko vidimo predvsem po primerih iz Italije, kjer vse pogosteje na plano prihajajo številni dokazi, da je posel z migracijami izjemno dobičkonosen.

Odkar je minister Matteo Salvini zaprl italijanska pristanišča in bil posledično tarča napadov, v javnost curljajo dokazi, da so politične strukture, nevladne organizacije in mnogi posamezniki zaradi migracij bogateli.

Italija je država, ki je migracijam iz Afrike zaradi geografske lege najbolj izpostavljena. Do presenetljivih podatkov o tem, kako poteka reševanje migrantov v morju, je prišel Luca Donadel s pomočjo računalniškega sistema A. I. S., ki sledi vsem ladjam. Ugotavlja, da humanitarno reševanje migrantskih čolnov in ladij ni potekalo v Sicilskem kanalu, ki ločuje Tunizijo in Italijo, kakor navajajo vsi mediji, temveč na drugi liniji morske plovbe, ki je daljša in poteka iz Libije.

Kot pišejo na blogu Zdravo Slovenija, je dejstvo, da nobena humanitarna ladja ni reševala migrantov v Sicilskem kanalu. Mednarodna konvencija o nesrečah in varnosti na morju, ki so jo potrdili tudi Združeni narodi, zahteva, da se ponesrečene v mednarodnih vodah usmeri v najbližje pristanišče. V primerih reševanja večine migrantov je najbližje pristanišče Zarzi v Tuniziji, ki je podpisnica te mednarodne pogodbe. Trgovci z ljudmi zdaj namreč načrtno usmerjajo čolne iz Libije, ker dobesedno računajo, da bodo ljudi pobrale plačane humanitarne ladje.

Mnogo kritik leti tudi na račun evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex, katere proračun se je povzpel v višave. Še leta 2012, so prejeli 32 milijonov evrov, štiri leta kasneje pa že 129 milijonov evrov in to poleg programa vračanja migrantov, ki je leta 2017 dobila 53 milijonov evrov iz proračuna evropskih davkoplačevalcev.

Kljub vsemu temu denarju in jasnemu sporočilu: ne prihajajte v EU, pa številni strokovnjaki za migracije opozarjajo, da odvračanje zgolj s krepitvijo mejne straže ne deluje, saj se bodo ljudje skušali prebiti vse dokler ne bodo odpravljeni vzroki, zaradi katerih se podajajo na pot. Zaradi tega mnogi Frontex krivijo tudi za številni žrtve v Sredozemskem morju.

Kaj počnejo nevladne organizacije?


V Italiji se čedalje pogosteje govori tudi o vse večji vpletenosti nevladnih organizacij v transportiranje migrantov v Evropo. Tako naj bi po pisanju mnogih italijanskih medijev nevladne organizacije našle povezavo s tihotapci. Te tihotapcem pomagajo, da se prebijejo mimo obalnih straž, nekje na pol poti med Italijo in Libijo pa jih nato prestrežejo nevladne organizacije s svojimi humanitarnimi ladjami in migrante peljejo v pristanišča v Italijo ali na Malto, kjer jih označijo za tiste, ki so preživeli brodolom.

Raziskave kažejo, da je prevoz iz Zahodne Afrike do Libije 825 dolarjev, iz Vzhodne pa je veliko dražji in stane približno 3.750 dolarjev. Nato pa je prevoz čez Sredozemlje vreden 4.000 dolarjev na osebo. Leta 2017 je bilo na obalah Libije čez 119.000 izplutij ladij, ki so migrante peljale proti Evropi. To pomeni, da so za takšne poti migranti porabili 480 milijonov dolarjev denarja.

Služijo tudi sprejemni centri, morda tudi Camorra


V mestu Benevento so lokalni mediji odkrili, da je direktor konzorcija Malaventum, ki skrbi za sprejem migrantov, na mesec zaslužil med 40 in 50 tisoč evri iz javnih sredstev namenjenih za oskrbo migrantov in beguncev. V 12 objektih namreč podjetje skrbi za nastanitev 740 migrantov, za katere država plača 35 evrov nastanitve na dan. Ob tem podjetje pridobiva denar tudi prek drugih razpisov in zaradi pripravljenosti sprejemati migrante.

Primer iz Beneventa kaže na to, da je sprejemanje migrantov lahko zelo dober biznis. Nekateri novinarji in poznavalci že opozarjajo, da je prste v med verjetno že pomočila tudi neapeljska mafija camorra.

Malverzacije z javnimi sredstvi so namreč ena izmed panog, kjer Camorra pridobi veliko denarja. Posel z migracijami pa se zdi zelo dobičkonosen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30