Bizarna zgodba, ki je s kavlja snela Antona Ropa

Stane Taskov (gostujoči avtor)
3

Mož pride pijan domov in razlaga ženi, da je šel mimo vinske kleti, ko so se iz nje nenadoma prikotalili podivjani sodi in ga zalili z vinom. Hrabro se je boril z njimi, stiskal usta in se branil pred podivjanim vinom. Stežka se je rešil, a nekaj vina je žal pogoltnil.

Približno tako verjetno se sliši tudi zgodbica o tem, kako naj bi novico, da se je Janša s Sanaderjem dogovarjal za incidente v Piranskem zalivu, tedanji premier Rop izvedel od tedanjega novinarja Praprotnika, ki jo je dobil od neznanega tekača na Golovcu.

Kakšen je njen namen?

Očitni namen obrambe je seveda oprostitev nekdanjega premiera obtožbe, da je izdajal tajne podatke. Podatek, ki ga ve anonimni rekreativec z Golovca, res ni tajen. Sodnici v ponovnem sojenju je to zadostovalo.

Anton Rop se je znašel na sodišču ker je leta 2007 kot poslanec takratnemu novinarju TV Slovenija Vladimirju Vodušku dejal, da naj bi se slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da o teh dogovorih obstajajo prisluhi. Vodušek je izjavo objavil v TV Dnevniku.

Tožilstvo je Ropa obtožilo izdaje tajnih podatkov, kar sta potrdili sodbi okrožnega in višjega sodišča, a je vrhovno sodbo zaradi procesnih napak razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. V tem je sodnica verjela Ropu, da je o prisluhih slišal od novinarja Roka Praprotnika, ta pa od tekača na Golovcu, zato ni moglo iti za razkrivanje tajnih podatkov.  

Ampak ta slavni prisluh dejansko obstaja in so ga nekateri celo poslušali pod strogim nadzorom v gluhi sobi. In pod prisego molčečnosti. Le zakaj? Mar bi šli teči na Golovec! Izvedeli bi vse, brez priseg, pa še za svoje zdravje bi poskrbeli.

Pri tem se postavlja vprašanje, ali si obramba res ni mogla izmisliti manj neumnega zagovora. In še veliko resnejše vprašanje, kako jim je sodnica lahko verjela. Tako smo prišli do žene, ki verjame uvodni izmišljeni zgodbici o vinskih sodih. Ali pa vsaj njenemu ekvivalentu.

Človek lahko obrača kakor hoče ampak vtis je, da je bilo treba Ropa oprostiti za vsako ceno.

Rop mora biti oproščen

Človek lahko obrača kakor hoče ampak vtis je, da je bilo Ropa treba oprostiti za vsako ceno. Oprostitev je bila izpeljana amatersko, verjetno z mislijo, da utemeljitev ne bo prišla v javnost. Če pa že bo prišla v javnost, bo to med dopusti in se bo hitro pozabila. Ravno tega pa ne smemo dopustiti.

Prvi problem je upogljivost sodnice. Če naša pravna fakulteta izobražuje take pravnike, jo ukinimo, vse njene diplome pa razveljavimo. Pravniki naj se spet izobražujejo na Dunaju.

Dezinformacija, da se je Janša dogovarjal s Sanaderjem, je več kot očitno zarota. Najprej je bila tu “napaka” ker se ni DOgovarjal, ampak POgovarjal. Drugo vprašanje je, ali je ta posnetek sploh avtentičen ali pa je bil “malo” spremenjen. Morda celo v celoti spremenjen, beri: zaigran.

Nevarnost zlorabe obveščevalnih služba za ohranitev oblasti

Tukaj pa vrag dokončno odnese šalo. Zloraba obveščevalnih služb za notranjepolitične obračune mora dvigniti na noge celo državo, pa tudi njene zaveznike. Kaj se dogaja z občutljivimi podatki iz borbe proti terorizmu? Kolikšna je verodostojnost Sovinih podatkov, če si lahko mirno izmišljajo takšne štorije? Koliko ji je za zaupati, ker itak vse izklepeta?

In kar je še huje: kršitve zaupnosti informacij se ne sankcionira in stanja se ne sanira. Še več, stvari se pometajo pod preprogo na neverjetno primitiven način.

Dalje: za ohranitev oblasti so dovoljena vsa sredstva. Če koga ujamejo s prsti v marmeladi, je oproščen. Pravzaprav ga niti ne ujamejo: sam nastopi pred novinarji z roko v marmeladi. Nadzorni mehanizmi ne delujejo. Nov rdeči alarm.

Podcenjevanje inteligence javnosti je že kar žaljivo. Ampak na twiterju se že pojavljajo glasovi levih vernikov, ki trobijo, da bi moral sedeti izdajalec Janša.

Zanimivo bo opazovati medijsko mašinerijo pri nevtralizaciji posledic tega podcenjevanja. Morda pa imajo celo prav in smo res tako neumni? Nihče javno ne zahteva temeljitih reform. SDS pa jih itak zahteva samo zaradi zaščite Janše, trobijo mediji.

Ampak naši zavezniki niso neumni. Slovenija ni zaupanja vreden partner in drvi dalje po poti mednarodne marginalizacije.

Ker so sedaj v modi muslimanski teroristi, bližajo pa se volitve, lahko pričakujemo, da bo spet kdo “izvedel”, da se Janša dogovarja za napade muslimanov. Morda bo to izvedel kar Cerar?

A bodite brez skrbi. Sova je b.p.. Se pa zgodi, da se musliman sprehaja po Golovcu, pa mimo priteče oseba, ki mu pove zadnje novice iz prisluhov…

3 KOMENTARJI

  1. Žal ima afera Rop še svoje prozaično nadaljevanje. Ker je nekdanji minister in premier zadnje čase permanentni kandidat za različne atraktivne vodstvene funkcije v bančništvu oz. finančnem sektorju nasploh, mu je zelo škodovala nezaupnica Banke Slovenije, ki je bila oprta prav na omenjeni sodno preganjani sum izdaje državne tajnosti. Zdaj, ko je nekdanji premier pravosodno oz. pravnomočno “čist”, bo zagotovo zahteval javno opravičilo in mastno odškodnino od države ali od Banke Slovenije kot finančno nadomestilo za vse zamujene potencialne možnosti in priložnosti, ki mu jih je javno izrečeno mnenje Banke Slovenije preprečilo in izničilo. Vse bomo seveda plačali, kot vselej, nič hudega sluteči davkoplačevalci.

  2. Če si “NAŠ” te nobeno sodišče ne bo obsodilo, saj je ja NAŠE. Če pa nisi naš, bo s teboj obračunala policija, SOVA, Protikorupcijska in sodišče. Vsak, ki ni naš je SIGURNO KRIV. Vsi pa vemo čigav je ROP in vsak rop pri nas ni nujno, da je kaznovan. Praprotnik je objavljal že več LAŽI, zato je nagrajen z dobro SLUŽBO NA BANKI. Saj je tudi ON. ja NAŠ ! Ali zakoni in SODNA PRAKSA veljajo za vse ENAKO ?

  3. Čudno, da je sodišče dopustilo naknadno pričevanje kot dokaz. Ko so znanca tožili za objavo resničnih podatkov o katerih so pisali vsi pisni mediji, poročali TV kanali od TV SLO navzdol mu na ponovni obravnavi niso dovolili podati novih dokazov, ki naj bi bili podprti iz javno dostopnih podatkov. Namreč višje sodišče je upoštevalo zahtevo tožnika, da ni toženec imel dokazov, da so tolikim ljudem dali odpoved. Sodišče tudi ni zahtevalo, ta to svojo tožbo utemelji s podatki državnega podjetja, ki je odpuščalo ampak je kar sprejelo trditev tožnika, da toženec nima točnih podatkov za svojo izjavo v lokalnem časopisu, časopisu, ki ga najbrž skoraj nihče ni prebral. Tu je vsekakor pomembno to, da sodišče ni hotelo sprejeti novih dokazov, ki so podkrepljeni s podatki javnega zavoda, ker ga toženi ni podal na prvi obravnavi. Kako so tukaj le sprejeli dokaz znanega lažnivca, ki je trenutno v službi za katere nima niti strokovnih kompetenc in to na podlagi izjave neznanega trimčkarja.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime