Bivši kmetijski minister Židan vrnitev ukradenih gozdov označil za sramoto. Lastniki ne morejo verjeti

POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija je s približno 60-odstotno pokritostjo površja z gozdom tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Ta delež je višji le na Švedskem in Finskem. Delež zaraščenih površin pa se v zadnjih desetletjih še povečuje.

Ob tem se pojavlja vprašanje, ali v državi ustrezno ravnamo s svojim lesnim bogastvom. Številni menijo, da bi lahko precej povečali letni posek. Velike rezerve pa so tudi na področju predelave lesa.

S tem namenom je pred leti država tudi ustanovila podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki naj bi okrepilo slovensko verigo predelave lesa.

Slovenske gozdove močno opredeljuje tudi velika razdrobljenost posesti. Zato se zasebno lastništvo pogosto kaže kot velika ovira. Ob komentiranju tega problema za POP TV je tako nekdanji kmetijski minister Dejan Židan izjavil, da je to, da je v državni lasti ostalo samo 20 odstotkov in da je vse ostalo šlo v denacionalizacijo, ena huda sramota.

Tudi če pustimo ob strani pomen izjave, da je vrnitev nakradenega (nacionaliziranega) premoženja za nekdanjega predsednika SD sramota, je na mestu še eno vprašanje: ali je zasebno lastništvo zares problematično?


Židanov komentar se je nanašal na usmeritev podjetja Slovenski državni gozdovi, ki že nekaj časa odkupuje slovenske gozdove v zasebni lasti. Ob tem je kritiziral vračanje gozdov v denacionalizacijskih postopkih in dejal: "Dejansko upam, da je tiste, ki so tako zakonodajo sprejeli, sram. Večina evropskih držav ima bistveno večji delež državnega gozda, ker je to naravno bogastvo, v Sloveniji pa so ga kar takoj razdelili. Prav je, da se naravno bogastvo veča, nenazadnje je od gozda tudi odvisno, koliko živalskih in rastlinskih vrst bo preživelo, pa še marsikaj drugega."

Lastniki gozdov ogorčeni


Proti takšnemu stališču so ostro protestirali v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije, kjer pravijo, da je njegova izjava v popolnem nasprotju z vrednotami, ki jih javno zagovarja stranka SD, katere član je:

"Židan v izjavi postavlja zakone krivičnih totalitarnih režimov nad demokratičen ustavno pravni red RS in EU. Ker je obiskal Bavarsko v Nemčiji, bi pa že moral vedeti, kaj je spoštovanje lastninske pravice kot osnovne človekove pravice in evropski pravni red," so v svojem odzivu zapisali v zvezi in od nekdanjega kmetijskega ministra pričakujejo opravičilo.

Les, naše bogastvo


Gozdnih površin je v Sloveniji obilo. Če bi vsa slovenski gozd razdelili med državljane, bi si ga lahko vsak od prebivalcev države lastil 0,57 hektarja, oziroma skoraj za eno nogometno igrišče. Ker je takšnih zemljišč veliko, njihova cena ni visoka. V povprečju se v Sloveniji za kvadratni meter gozda odšteje okoli pol evra.

Pogoji za rast gozda so v Sloveniji zelo ugodni. Brez človekovega vpliva bi ta prekrival več kot devetdeset odstotkov površja države. Izjema bi bili le alpski vrhovi in vodne površine.

V preteklosti je eno ali več gozdnih površin imela skoraj vsaka kmetija. Potrebovali so jih za drva in steljo. Poleg tega je marsikateri kmet težke čase prebrodil prav z izkupičkom prodaje lesa.

Posledica takšnih geografskih in zgodovinskih okoliščin je, da imamo danes v Sloveniji kar 413.000 različnih lastnikov gozdov. Toda ti upravljajo izjemno razdrobljene posesti, saj je povprečna velika zgolj 2,9 hektarja. Več kot 60 odstotkov posesti pa meri manj kot ene hektar.

Prav to je tudi ena od največjih težav slovenskih gozdov. S svojim gozdom jih namreč po mnenju strokovnjakov upravlja zgolj 30 odstotkov. Veliko manjših lastnikov s svojim gozdom ne upravlja, niti v smislu sanitarne sečnje, pogost pojav pa je tudi, da lastniki sploh ne vedo, kod natančno imajo parcelo.

SiDG odkupuje zasebne gozdove


Problema lastniške razdrobljenosti se zavedajo tudi v podjetju Slovenski državni gozdovi, kjer v zadnjih letih odkupujejo parcele zasebnih lastnikov. SiDG nakup teh gozdov financira iz Gozdnega sklada oziroma državnega proračuna. S tem želi država spodbuditi konsolidacijo panoge upravljanja gozdov in doseči optimalno gospodarjenje na ravni Slovenije.

SiDG je sicer družba v 100 % državni lasti z 82 zaposlenimi, ki letno ustvari okoli 60 milijonov evrov prihodkov, v letu 2020 pa je zabeležila 7,5 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v letih poprej ta številka presegala 10 milijonov.



Pa je takšna taktika smiselna? Mednarodne primerjave kažejo, da je delež gozdov v državni lasti med najnižjimi na svetu. Manjši kot v Sloveniji je le še v Avstriji, na Norveškem in na Portugalskem.

Gozdovi v zasebni oziroma državni lasti. Vir: FAO; UNECE


Državi gotovo ne more biti vseeno, da so gozdovi v lastništvu ljudi, ki jim zanje ni mar. Toda ali je zasebno lastništvo slabo samo po sebi?

S cerkvenimi gozdovi ni težav


Večina poznavalcev priznava, da je v Sloveniji čisto vseeno, ali je lastnik parcele država ali zasebnik, če le ima interes za skrbno gospodarjenje. Gozd je namreč precej dobro zaščiten pred samovoljnimi posegi, lastniki pa poseka ne morejo opravljati brez dovoljenj revirnih gozdarjev.

Pomemben delež gozdov imata v Sloveniji v lasti tudi Ljubljanska nadškofija  in Novomeška škofija. Prva ima z 20.000 hektarji površin v lasti približno 2 odstotka slovenskih gozdov. Veliko manj, približno 3000 hektarjev pa si lasti novomeška škofija.

Pa so njuni gozdovi ustrezno vzdrževani?

Poznavalci nad tem večinoma nimajo pripomb, saj z gozdom upravljajo prav s tem namenom ustanovljene gospodarske družbe. V ljubljanski nadškofiji je to Gozdno gospodarstvo Bled (GG Bled), ki je tudi ena največjih gozdnih družb v Sloveniji. Zaposlujejo 93 ljudi, v 2020 pa so ustvarili 45 milijonov evrov prometa ter zabeležili 1,9 milijona čistega dobička. Njena krovna družba, Metropolitana, je ob 8 milijonih prometa predlani ustvarila 2,3 milijone čistega dobička, kar je sicer precej manj kot v prejšnjih letih.

V novomeški škofiji pa za to skrbi podjetje Beneficij s šestimi zaposlenimi, katere promet dosega 2,1 milijona evrov, dobička pa je za 95 tisočakov.

Ključno vprašanje slovenskih gozdov tako ni, ali so ti v javni ali zasebni lasti, temveč, kako motivirani so lastniki, da s svojimi parcelami ustrezno gospodarijo. Izračuni namreč kažejo, da so ti lahko tudi mnogo bolj stroškovno učinkoviti od države.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki