Bivši dijaki katoliških gimnazij: od županov do misic in pevcev popularne glasbe

Uredništvo
10

Katoliške gimnazije želijo slovenski prihodnosti ponuditi ” … idejno zdrave in močne osebnosti, ki bodo sposobne opravljati odgovorna poslanstva v blagor naroda in sveta.”

Tovrstni smeli cilji so zapisani na predstavitveni strani ene izmed štirih slovenskih katoliških gimnazij. In čeprav je ravnatelj mariborske, dr. Samo Repolusk, v intervjuju za Domovino povedal, da si sam raje zadaja skromnejše, realnejše načrte, je eno od začetnih vprašanj naše razprave o zasebnemu katoliškemu šolstvu: kako so vidni sadovi njihovega dela v utripu slovenske družbe, nekako obviselo v zraku. 

Zato smo se, tudi s pomočjo sodelujočih v naši anketi o zadovoljstvu s srednješolskim izobraževanjem, odločili poiskati nekaj bivših dijakov, ki na svojih kariernih področjih bolj izstopajo. Čeprav bi bilo napak zapostaviti tiste, ki na različnih področjih “kvasijo družbo” v anonimnosti svoje zasebnosti, smo izbrali tiste, ki se največkrat pojavljajo in ki so s svojim delom še posebej prepoznavni.

Nekdanji dijaki v politiki, gospodarstvu, novinarstvu in znanosti

V političnih krogih je aktiven bivši dijak Škofijske klasične gimnazije mag. Klemen Žumer, ki v Evropskem parlamentu koordinira službe raziskovalnega centra Evropskega parlamenta. Pred tem je bil v Evropskem parlamentu svetovalec poslancem Evropske ljudske stranke za področje odnosov z javnostmi, ter vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Nejc Smole, 33-letni župan Občine Medvode, je obiskoval Škofijsko klasično gimnazijo, na letošnjih lokalnih volitvah pa je, kot kandidat lastne liste, ponovno zasedel občinski stolček. Prvič je bil za župana izvoljen že leta 2014 in postal z 28 letni najmlajši slovenski župan.

Naši anketiranci so med bivšimi dijaki navedli tudi zgodovinarja mag. Jurija Pavla Emeršiča, ki je profesor zgodovine na katoliški Gimnaziji Želimlje. Poleg tega pa je eden vidnejših raziskovalcev slovenske polpretekle zgodovine, ki o tem obdobju zgodovine veliko predava in piše.

Škofijsko klasično gimnazijo je zaključil tudi Mark Boris Adrijanič, ki je aktiven v gospodarstvu. Za ameriško podjetje Uber skrbi za povezovanje in sodelovanje med vladami evropskih držav in podjetjem. Med medijskimi delavci sta verjetno najbolj prepoznavna športna novinarja nacionalne hiše: MMC-jevec Slavko Jerič in glas športne redakcije nacionalnega radia, Matej Hrastar.

Bivši dijak ŠKG Marko Štamcar je soustvarjal Talking Toma

Na področju računalništva in programiranja je uspešen bivši dijak Škofijske klasične gimnazije Marko Štamcar, ki je kot programer sodeloval pri ustanovitvi in rasti podjetja Outfit7, ki je širši javnosti poznan po aplikaciji Talking Tom. Trenutno se ukvarja s prostovoljstvom in ureja muzej računalniške tehnologije v Ljubljani.

Bivši dijak Škofijske gimnazije Vipava je tudi dr. Matevž Červ, fizik, ki kot raziskovalec dela v prestižnem laboratoriju Cern v Švici. Škofijsko gimnazijo Vipava je obiskoval zdravnik in paraolimpijec Dejan Fabčič. S kajakom je nastopil na olimpijskih igrah v Riu leta 2016 in zasedel 6. mesto. Uspešna in mednarodno priznanja je tudi dr. Urška Velikonja, bivša dijakinja Škofijske klasične gimnazije trenutno profesorica prava na Georgtown University.

Sara Gavranič, misica s škofijske gimnazije

Bivši škofijci pa niso samo pametni, ampak tudi lepi. Naziv vinske kraljice je leta 2014 pripadel bivši dijakinji Škofijske gimnazije Vipava Špeli Štokelj, naziv Miss Earth 2018 pa bivši dijakinji Škofijske klasične gimnazije Sari Gavranič.

Med bivšimi dijaki veliko vrhunskih umetnikov

Veliko bivših dijakov katoliških gimnazij se danes profesionalno ukvarja z umetnostjo – glasbo, gledališčem, dizajnom, fotografijo, arhitekturo, kar zagotovo priča o tem, da jim šole poleg splošnega znanja, omogočajo tudi razvoj drugih talentov.

Med vidnejšimi je zborovska dirigentka, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada in bivša dijakinja Škofijske gimnazije Vipava Martina Batič. Batičeva trenutno vodi francoski radijski zbor v Parizu, pred tem pa je pri nas vodila Zbor Slovenske filharmonije in zbor SNG opera in balet Ljubljana. V zborovskih krogih tudi v svetovnem merilu prepoznavno in cenjeno dirigentko je med zvezde izstrelila zmaga na prestižnem svetovnem tekmovanju mladih dirigentov Eric Ericson leta 2006.

Katoliško gimnazijo sta obiskovala tudi brata Matija in Lenart Krečič, oba vrhunska glasbenika. Matija Krečič je v glasbenem svetu prepoznaven skladatelj, ki ustvarja glasbo za razne gledališke predstave, filme, oddaje, širši javnosti pa je Krečič poznan tudi kot violinist in aranžer v spremljevalnem bendu Magnifica. Lenart Krečič je jazz saksofonist in skladatelj, ki je svojo glasbeno pot nadaljeval v ZDA, trenutno pa ustvarja v Sloveniji.

Poleg vrhunskih glasbenikov so na področju umetnosti aktivni tudi drugi bivši dijaki katoliških gimnazij. Jernej Gašperin in Matej Puc oba igralca, trenutno igrata v ansamblu Mestnega gledališča Ljubljanskega. Matej Puc, ki je obiskoval Škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška Maribor, je bil leta 2018 za svoje igralsko delo nagrajen z nagrado Prešernovega sklada. Na gledaliških odrih in pred kamero pa je uspešna še ena bivša škofijka, Maja Martina Merljak.

Bivše škofijce lahko najdemo tudi na odrih popularne glasbe. Škofijska klasična gimnazija je združila uspešni reparski duet: Marko Gregorčič – Murat in Joseph Nzombandora -Jose. Nastala sta Murat&Jose. Diplomiran pravnik Jose je svojo srečo našel v glasbi in gledališču. Je ustanovitelj gledališča Gledališče MladihVelikih, kjer pripravlja predstave za otroke in odrasle.

Lanskoletni zmagovalec Slovenske popevke Alex Volasko je prav tako obiskoval katoliško gimnazijo. Kot zanimivost naj povemo, da je na lanskoletni Slovenski popevki poleg zmagovalca Volaska, nagrado prejel še en bivši dijak škofijske gimnazije: Matija Krečič za priredbo pesmi Z očmi zaljubljenca v maju.

10 KOMENTARJI

  1. Domovina.je, – lepo ste predstavili “cveto bir” gimnazijcev KATOLIŠKIH srednjih šol.

    Čestitke tem GIMNAZIJAM, ki so poleg učenja poskrbele, da je bila dijakom dana možnost, da se tudi osebno razvijajo, ter, da jim šolski sistem ni zavrl USTVARJALNOSTI.

  2. Iz vsake slovenske gimnazije zagotovo izhaja veliko, danes zelo pojavnih in uspesnih ljudi, zato taksno poudarjanje zgolj katoliskih gimnazij ni ravno na mestu, ker lahko ustvarja napacen vtis. Nasploh izpostavljanje katerekoli gimnazije ali sole. Uspesni so lahko tisti mladi, ki si znajo postaviti svoje cilje in jim znajo slediti …

  3. Še mnogi drugi so, ki zaznamujejo Slovenijo. Npr. redovniških in duhovniških vrst sploh niste omenili …
    In če smo že pri vinskih kraljicah … tudi s ŠKG je bila pred kratkim (2016) ena – Sara Stadler. 😀

  4. Janja, se strinjam.
    Uredniku portala pa dam prav, da so tudi to izpostavili, saj je bilo v prejšnjih člankih govora o tem, kje so gimnazijci s katoliških šol. Objavljeni podatki kažejo, da so tudi katoliške gimnazije normalne. Vsaka gimnazija (in druge šole) pa so gotovo ponosne na svoje uspešne dijake in dijakinje, ki so povsod.
    Se mi pa zdi zelo dobro, da so v Sloveniji tudi drugačne gimnazije od državnih in da se s tem bogati slovensko šolstvo. Prav je, da podpiramo te šole. Sam sem sicer obiskoval odlično državno gimnazijo in sem še danes ponosen na svoje takratne profesorje.

  5. Odlično izhodišče za še en zanimiv članek. Koliko duhovniških in redovniških poklicov so nam dale katoliške gimnazije (v primerjavi z vsemi posvečenimi v zadnjih desetletjih).

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime