Bitka za božič
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Ob vsesplošni primitivni nuji deljenja na naše in vaše, slovenski živelj čuti nujo udariti se tudi o božiču.
Komu ta zares pripada, kdo ga lahko praznuje in kako ter druge pomembne tehnične podrobnosti so razlog za piškavo argumentirano fejstbukovo in širše priljubljeno pametovanje, ob katerem bi vsak rad imel »svoj« božič in vse v zvezi z njim »po njegovo«. Kot da gre za medvedka, gate ali liziko.
Brez dvoma je božič kul praznovati, pa karkoli je že osnova za vso vznesenost. Morda ste, kot vsa anonimna pamet, tudi vi opazili, da božič praznujejo tudi ateisti in vsi tisti, ki sicer obilno sekajo čez Cerkev, vero in Odrešenika, katerega rojstvo praznujete. Znak spreobrnjenja? Če niste iskreno misijonarili, potem najbrž ne.
Višek oportunizma je v pomenu. Za vso krščansko simboliko imamo namreč ateistični ali kak drug nadomestek. Vse kar naj bi imelo v krščanstvu določen pomen, znamo prav socialistično nadomestiti s čim »ustreznejšim«. Saj ni potrebno, da krasimo božično drevesce, lahko mu rečemo tudi novoletna jelka. Potica ni nujno božična, ampak pač katerakoli. Lučke že dolgo ne opozarjajo na Luč, ki se ima roditi. Pa saj so raznovrstne vesoljske inštalacije res daleč od adventnih svečk, ki jih prižigajo tudi mnogi nekatoličani. Jaslice … izogniti se pomenu je tukaj precej težje.
Dileme poraja tudi obdarovanje. Dandanašnji otroke za Božič obdaruje Božiček, pa naj bodo bolj ali manj katoliških staršev. No prav, če so že res vztrajni, potem najdejo Jezuščka, ki jim prinese darila in seveda zamolčijo, da jih je pravkar rojeno dete zapakiralo še predenj se je rodilo!
Ali pa jih obdarujejo sv. trije kralji, ki pridejo že za Božič, ne na praznik precej kasneje, da darila prinesejo sočasno z Božičkom.
Ta debeli v redeče odet dobri mož v krščanstvu seveda ne obstaja, razen, če uspemo otrokom razložiti, da sta tudi Coca-cola in njen Božiček Božji dar. No, ponekod je to lahko tudi Dedek mraz, če je sindikalna zabava tam nekje okrog božiča. Ali pa jih je kar več in je otrokom po petih Miklavžih, osmih Božičkih in treh Dedkih Mrazih jasno le še to, da so pomembna darila.
Kot v t.i. »ameriškem« božiču. Ta prosto po Wikipediji nima nič s krščanskim božičem, da so mirni vsi, ki nočejo imeti nič s krščanstvom. Ta oblika praznovanja ni edina, ki jo zaznamuje brezglava množična potrošnja, je pa edina, ki to glasno priznava in nam da jasno vedeti, da bomo svoje najdražje osrečili, če jim bomo le dovolj kupili.
Obstajajo tudi tisti, ki božič z meditacijo praznujejo kot zimski sončni obrat oz. praznik sonca, ki so ga že pred Kristusovim rojstvom praznovale mnoge kulture. Redki praznujejo tudi malo podaljšane (rimske) saturnalije, ki so se praznovale prav kot naš božič: druženje s prijatelji in družino, okraševanje domov, ogromne količine hrane, prižiganje sveč in obdarovanje. Od tod tudi ideja, da je Cerkev poganom božič ukradla, ko ga je postavila na dan poganskih praznovanj novega rojstva Sonca.
Ste začutili širino palete božičnega praznovanja? Gre za skoraj univerzalni praznik z množico pomenov, prilagojenih na religijo posameznika. Če bi ob vsej različnosti uspeli le mirno praznovati, bi ne bili Slovenci.
Pa saj vendar nagovarja in pričuje tudi svetloba adventnega venčka, preprostost jaslic in vsebina božiča, kakor ga že praznujete. Bistvo je očem nevidno.
Ob vsesplošni primitivni nuji deljenja na naše in vaše, slovenski živelj čuti nujo udariti se tudi o božiču.
Komu ta zares pripada, kdo ga lahko praznuje in kako ter druge pomembne tehnične podrobnosti so razlog za piškavo argumentirano fejstbukovo in širše priljubljeno pametovanje, ob katerem bi vsak rad imel »svoj« božič in vse v zvezi z njim »po njegovo«. Kot da gre za medvedka, gate ali liziko.
Brez dvoma je božič kul praznovati, pa karkoli je že osnova za vso vznesenost. Morda ste, kot vsa anonimna pamet, tudi vi opazili, da božič praznujejo tudi ateisti in vsi tisti, ki sicer obilno sekajo čez Cerkev, vero in Odrešenika, katerega rojstvo praznujete. Znak spreobrnjenja? Če niste iskreno misijonarili, potem najbrž ne.
Ta debeli v rdeče odet dobri mož v krščanstvu seveda ne obstaja, razen, če uspemo otrokom razložiti, da sta tudi Coca-cola in njen Božiček Božji dar.
Priročni substituti
Višek oportunizma je v pomenu. Za vso krščansko simboliko imamo namreč ateistični ali kak drug nadomestek. Vse kar naj bi imelo v krščanstvu določen pomen, znamo prav socialistično nadomestiti s čim »ustreznejšim«. Saj ni potrebno, da krasimo božično drevesce, lahko mu rečemo tudi novoletna jelka. Potica ni nujno božična, ampak pač katerakoli. Lučke že dolgo ne opozarjajo na Luč, ki se ima roditi. Pa saj so raznovrstne vesoljske inštalacije res daleč od adventnih svečk, ki jih prižigajo tudi mnogi nekatoličani. Jaslice … izogniti se pomenu je tukaj precej težje.
Dileme poraja tudi obdarovanje. Dandanašnji otroke za Božič obdaruje Božiček, pa naj bodo bolj ali manj katoliških staršev. No prav, če so že res vztrajni, potem najdejo Jezuščka, ki jim prinese darila in seveda zamolčijo, da jih je pravkar rojeno dete zapakiralo še predenj se je rodilo!
Ali pa jih obdarujejo sv. trije kralji, ki pridejo že za Božič, ne na praznik precej kasneje, da darila prinesejo sočasno z Božičkom.
Ta debeli v redeče odet dobri mož v krščanstvu seveda ne obstaja, razen, če uspemo otrokom razložiti, da sta tudi Coca-cola in njen Božiček Božji dar. No, ponekod je to lahko tudi Dedek mraz, če je sindikalna zabava tam nekje okrog božiča. Ali pa jih je kar več in je otrokom po petih Miklavžih, osmih Božičkih in treh Dedkih Mrazih jasno le še to, da so pomembna darila.
Kot v t.i. »ameriškem« božiču. Ta prosto po Wikipediji nima nič s krščanskim božičem, da so mirni vsi, ki nočejo imeti nič s krščanstvom. Ta oblika praznovanja ni edina, ki jo zaznamuje brezglava množična potrošnja, je pa edina, ki to glasno priznava in nam da jasno vedeti, da bomo svoje najdražje osrečili, če jim bomo le dovolj kupili.
Obstajajo tudi tisti, ki božič z meditacijo praznujejo kot zimski sončni obrat oz. praznik sonca, ki so ga že pred Kristusovim rojstvom praznovale mnoge kulture. Redki praznujejo tudi malo podaljšane (rimske) saturnalije, ki so se praznovale prav kot naš božič: druženje s prijatelji in družino, okraševanje domov, ogromne količine hrane, prižiganje sveč in obdarovanje. Od tod tudi ideja, da je Cerkev poganom božič ukradla, ko ga je postavila na dan poganskih praznovanj novega rojstva Sonca.
Ste začutili širino palete božičnega praznovanja? Gre za skoraj univerzalni praznik z množico pomenov, prilagojenih na religijo posameznika. Če bi ob vsej različnosti uspeli le mirno praznovati, bi ne bili Slovenci.
Pa saj vendar nagovarja in pričuje tudi svetloba adventnega venčka, preprostost jaslic in vsebina božiča, kakor ga že praznujete. Bistvo je očem nevidno.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Jernej
In po medijih vedno glasneje vreščijo, kako je Božič družinski praznik. Tudi. Predvsem je VERSKI praznik. Kaj vse si spomnijo, da bi izničili )(redvsem) krščansko vero!
Kraševka
Spoštovana Tadeja lep pogled na današnja praznovanja.
Sama mislim, da vsi okrašeni trgi in hiše - se ne morejo primerjati z okrašeno CERKVIJO v kateri poteka POLNOČNICA.
Tu ob ubranem petju na koru, kjer donijo Božične pesmi - začutimo ta BLAŽENI MIR in optimizem, ki veje iz preprostih JASLIC.
Naša NACIONALKA pa res zelo na široko razlaga, kako so že pred Kristusovim rojstvom, praznovali v času, ko so bile najdaljše noči. Po letu 1945 so uvedli še Dedka mraza in novoletne jelke. Danes nas obiskuje še Božiček, tako se otroci kar zmedejo in oddaljijo od bistva. Le krščanske družine ohranjajo pravo tradicijo naših pradedov.
Smešno se mi je zdelo, kako je Cerar v nagovoru in voščilu Slovenskim družinam zaželel praznočno vzdušje ob Božični jelki. Pred letom 1991 smo poznali samo Novoletno jelko in Božično drevesce z jaslicami. Moderni center je drugačen.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.