Bine Kordež: Kako se na skrit način povečuje obdavčitev dela

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Ekonomist Bine Kordež se na svojem blogu sprašuje o tem, kako se lahko davčni prihodki v zadnjem letu tako drastično povečujejo. Zanima ga, če je temu vzrok večja zaposlenost, ali pa k temu pripomorejo tudi druge davčne metode, ki zadnje leto izjemno dobro polnijo državno blagajno.

V trenutno veljavnem proračunu Republike Slovenije je za letošnje leto predvidenih 1.150 milijonov evrov prihodkov od dohodnine, kar je 4,5 % več kot leto prej. Toda podatki, pridobljeni do meseca oktobra nakazujejo, da bo teh prilivov letos precej več, za kar 1.270 milijonov evrov. To pa pomeni kar 15 % rast oziroma 120 milijonov evrov več kot leto prej.

Čemu tak razkorak? Kordež pušča ob strani, zakaj so bile številke ob načrtovanju proračuna tako nizke. Bolj ga zanima, iz česa se napaja takšna rast dohodkov države iz dohodnine.

Dohodnino država zbira večinoma z obremenitvijo plač. Od te se najprej odvedejo prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, nato se odštejejo olajšave, preostanek pa je osnova za obračun dohodnine. Ta se obračuna po progresivni lestvici, najnižji prihodki s 16 %, pa vse do 50 % obdavčitve tistega dela plače, ki presega 8000 evrov (po najvišji stopnji se obdavči le prejemek nad to mejo).

Skupno pobrana dohodnina se je letos povečala iz dveh razlogov. Rasti zaposlenosti in rasti plač. Kordež pa opozarja še na en razlog, ki je očem skrit. In sicer tudi zato, ker rasti plač niso sledile tudi spremembe dohodninskih lestvic. Namesto da bi rasti plač sledila tudi postavitev dohodkovnih mej določenih razredov, le ti ostajajo enaki. To usklajevanje se je namreč leta 2013 z ZUJF ukinilo. Letošnja dohodninska lestvica je tako enaka lanski.
Ker je lestvica ostala enaka, bi ob enakem številu in strukturi zaposlenih ter 3,8-odstotnem povečanju plač, povprečna neto plača porasla nekaj manj (3,4 %), prilivi iz dohodnine pa bi bili 6 % višji (2,2 odstotne točke).

Kordež torej izpostavlja, da smo priča skritemu davčnemu povečevanju. Ker lestvica ostaja enaka, se obdavčitev prebivalstva v povprečju povečuje. Učinek ni zanemarljiv, saj dvigne povprečno obdavčitev plač z 12,8 % na 13 %, kar v denarju znese približno 50 milijonov evrov.

Kordež ga primerja s tem, da bi povečali vse davčne obremenitve za pol odstotne točke. Takšno povečanje bi pri državljanih zagotovo naletelo na odpor. Ker pa se to dogaja samodejno, tega nihče sploh ne opazi. In ker spremembe trenutno niso predvidene, se bo situacija nadaljevala tudi prihodnje leto. Posledično bodo vaše plače naslednje leto še bolj obdavčene.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike