Bili so dovolj besni, da so izvolili politika s hrbtenico – pa mi?

Tadeja Kreč
10

Zgodil se je politični unikum, redek kot zadetek na jackpotu. Prvi tovrsten, vsaj za časa mojega življenja. Američani so izvolili predsednika, ki od prvega dne svojega nastopa izpolnjuje dane obljube.

Od samega začudenja nad tem dejstvom pa demokratični svet, tako zelo vajen kupovati mačka v žaklju, le obnemelo opazuje.

Ne bi škodilo, če bi si državnika s hrbtenico, sposobnega vodenja države, izvolili tudi sami. Pa ne Trumpa, da ne bo pomote.

Večine ljudi spremljanje političnega dogajanja ne zanima. Ni jih težko razumeti. S (slovensko) politiko je približno tako kot če bi na primer vsak dan jedli hamburger. Sprva bi vam bil neizmerno všeč, po nekaj tednih bi se ga naveličali. Poskusili bi ga pripraviti drugače … a kmalu bi ga imeli spet dovolj. Čez glavo. Postalo bi vam slabo, ne bi ga mogli videti, izogibali bi se ga in ga preklinjali. Kot v tistem dokumentarcu, kjer zdrav Američan poizkusi z dieto, po kateri se vsak dan prehranjuje v McDonaldsu.

Najprej govorijo tako, potem pa …

Prav enako dovolj zvrhano mero imamo volivci puhlic in gradov v oblakih v tistem predvolilnem času, ko je vsem neizmerno veliko mar za ljudi. Politiki so mojstri igralstva, ki je sprva tragikomično, nato dolgočasno in kmalu po tem, ko nastopijo mandat, postane neprebavljivo.

Spomnite se gledališča z velikim poštenjakom Mirom Cerarjem v glavni vlogi ali tistih variacij z Borutom Pahorjem v vsak dan v drugi vlogi. In mislite na vse obljube, neizpeljane reforme, dodatne davke ali množico palic, ki ste jih dobili namesto korenčka, ko boste volili naslednjič.

Ob tem ne čudi, da večina Slovencev na politike stresa le gnev in jezo. Za to imajo upravičene razloge. Ob ponavljajočem se pesku v oči, vsakogar prej ali slej mine potrpljenje. Ali pa tudi ne. Ko že mislimo, da si slabših ne bi mogli izvoliti, nam to po čudežu uspe znova. Tako s(m)o si delno krivi čisto sami. Učimo se namreč (pre)počasi.

Moje zaupanje v demokracijo je bilo močno tedaj, ko še nisem imela volilne pravice. Ko pa sem lahko volila, mi je hitro postalo jasno, da je politika hudo prepomembna reč, da bi jo zaupali politikom in bi se v resnici moralo imenovati volilna odgovornost, ki bi terjala njej namenjen predmet na vseh ravneh izobraževanja.

Američani so s Trumpom dobili to, kar so tako dolgo čakali: človeka s hrbtenico, ki se je takoj, odločno in vztrajno lotil izpolnjevanja svojih obljub.

Od Trumpa se naj učijo

Britanski humorist in pisatelj Alan Coren je dejal, da je demokracija v tem, da izbereš svoje diktatorje, potem ko povedo tisto, kar misliš, da hočeš slišati. Celo bogati Trump, predstavnik ameriške elite, je uspel z igranjem zastopnika malega človeka, ki naj bi se, pradoksalno, boril prav proti tem elitam, iz katerih izhaja.

A razlika med njim in našimi politiki je v besedah, v obljubah. Vajeni smo skoraj pravljičnih besed o miru, blaginji in upanju, prav teh, ki so jih imeli v ZDA več kot dovolj. Bili so besni, zato je uspela diametralno nasprotna taktika nesmiselne retorike, žalitve in nastopi, ki so jih mnogi primerjali s Hitlerjevimi. Do sedaj v zgodovini še nikoli ni bil dober znak, ko je nek voditelj z močjo, nenavadnimi pakti, močno gestikulacijo in velikimi besedami reševal svet in obljubljal mir.

Če pa kaj dobrega, so z njim Američani dobili to, kar so tako dolgo čakali: človeka s hrbtenico, ki se je takoj, odločno in vztrajno lotil izpolnjevanja svojih obljub. Tega bi se naši politiki lahko pospešeno učili od Trumpa, sicer bodo tudi slovenski in evropski volivci prej ali slej izvolili Trumpu podobnega populista. Kot se je zavedal že Platon, demokracija žal legitimira tudi oblast vseh nesposobnih, ki jih izvolijo tudi vsi, ki imajo prevar že dovolj. Alternative in novi obrazi niso vedno to, kar si želite.

Bodite tako pametni in za dobro politike naredite svetu dve uslugi: najprej se s svetlobno hitrostjo učite od Amerike (sicer se svetu obetajo huda trenja in nestabilnosti). In nato, izvolite že vendar koga sposobnega voditi državo. Če ga ne najdete, potem kandidirajte sami.

Doniraj

10 KOMENTARJI

  1. V kolikor se pri nas v Sloveniji pojavi kakšen politik s hrbtenico, doživi vsesplošni napad. Namesto da bi ga podporniki branili pred napadi, se ravno ti najprej razletijo in ga pustijo na cedilu. Menim, da mora imeti vsak politik tim zvestih podpornikov, ki ga morajo podpirati in ustvarjati o njem dobro javno mnenje, če želi uspeti.

  2. Zdi se pogumno, kako se mlada kolumnistka angažira za hrbteničarje. Res pa je, da niti Mussoliniju niti Miloševiću in niti Hitlerju ni manjkalo hrbtenice. Vsi trije so bili legitimno izvoljeni na volitvah,torej so pri svojem početju vsaj navidez odražali voljo svojega naroda. Trump zaenkrat ni naredil nič, razen da je pokazal, da je slab državnik. Prekinjeni telefonski pogovori z avstralskim premierom in še kakšen to dokazujejo; hrbtenica je torej že v redu, je pa fino, če je ob njej tudi nekaj diplomacije in nekaj sposobnosti poslušanja. In še; kadar govorijo, da je nekdo politik z jajci, se moramo zavedati, da sama jaca brez možganov sicer lahko uspejo v kakšnem od garaških športov, recimo pri dviganju uteži, že pri košarki ali nogometu pa je dobro, da je moč in hrbtenica spremljana z občutkom za igro, podaje in trenutke, ko so najboljše solistične akcije. In morda bi v skladu z bontonom, ki veleva, da ima vlada 100 dni časa, da razgrne svoje načrte, preden se jo napada zaradi odločitev, počakali teh 100 dni, preden začnemo Trumpa hvaliti. In kako mlada kolumnistka ocenjuje izjavo ameriških škofov, ki so prepoznali, da se je sovražni govor in žaljenje povzpel na sam vrh oblasti, in so proti temu ostro protestirali? Imajo po njenem v tem primeru bolj prav škofje, ki poznajo zadevo od blizu, ali je njeno navdušenje nad diktatorskih in izključevalnim, kakor ga lahko opazuje iz varne oddaljenosti, po njenem bolj pravilno?

    • Če bi napisano pozorno prebrali, bi opazili, da ne gre za navdušenje nad diktatorskimi in izključevalnimi potezami, ampak prav nasprotno. Delim upanje, da bodo jajcem sledili možgani.

      • lohka si pa pogledaš, kak se je recimo obnašal na svoji prisegi.. posebej oni posnetek, ko se melaniji obraz spremeni iz “navdušenja” v … kaj jst vem, kak bi opisal to..

        Le kaj ji je zinil, ko se je obraz spremnil.. Bi rekel tako na uč.. fu*k you.. pa si poglej.

        https://www.youtube.com/watch?v=laMrfGUM_d0

        “Delim upanje, da bodo jajcem sledili možgani.”
        ni upanja. Tip je na poti do impeachmenta. In včeraj bi bilo prepozno..

      • Naj vam vrnem žogico : če bila kolumna bolje napisana, ne bi bila tako protislovna. Če lahko pripomnim : poudarjanje hrbtenice je vedno na račun možganov, reči hočemo, da ima nekdo tega več. Vaš naslov to sugerira. Bi vas pa z bogatimi notranepolitičnimi in nedvomnimi zunanjepolitičnimi izkušnjami zaprosil, da poveste politično osebno s hrbtenico, ki ni imela avtoritarnih potez. Na prvi pogled seveda Churchill, ki so ga takoj po vojni odstavili s premierskega mesta ravno zaradi neprimenosti za mirnodobni čas. In Gandhi, ki je začel kot rasist in imel v ašramih v JA za pripadnike podoben režim kot je bil recimo na Rabu. Tadva sem vam prevzel, ker vsakomur padeta prva na pamet.
        Za konec pa še vprašanje : ali se vam zdi, da Trumpu s sklicevanjem na ameriško ustavo zvezni sodniki, ki anulirajo njegove sklepe, lomijo hrbtenico? Če so odloki v nasprotju z ustavo, je treba čim prej izsiliti ustavne spremembe?

  3. Vsak kovanec ima dve strani. Izpolnjevanje danih obljub je danes nekaj izredno redkega in med volivci pogrešanega, tudi delno vzrok nezaupanja v demokracijo in njene šibkosti, čeprav lahko tudi izjemno škodljivega za državo in svet.
    Nikakor ne dvomim v vašo izkušenost, a menim, da jih je bilo v zgodovini že nekaj. Med ameriškimi predsedniki meni pridejo na misel Jefferson, Wilson, Ford, Reagan, pa evropski očetje Adenauer, de Gasperi, Spaak. Tudi Mandela.
    Trump ni prvi ameriški predsednik, čigar ukazi so v nasprotju z ustavo, ki ji je seveda podrejen. Delitev oblasti ima svoj namen. Scenarij ob morebitnih spremembah ustave pa verjetno spremljate v Turčiji in še kje drugje.

  4. Ste me prepričali, da se vam je misel, naj se (ob izvolitvi Trumpa) s svetlobno hitrostjo učimo od Amerike, zapisala malo nepremišljeno. Tudi mi je všeč, da se zavedate, da je Trumpov ustavni spor mogoče rešiti na dva načina; z mehčanjem njegove hrbtenice, torej z več možganov v politiko, ali pa na turški način. Tudi nabor primerov, če izzvamemo Trumpu podobnega nastopača Reagana, je prepričljiv; Ronald Duck je namreč s preverjeno doktrino šoka dodobra destabiliziral ameriško gospodarstvo in omogočil tiste špekulacije, ki so pripeljale do razpočenja hipotekarnega mehurčka.

  5. Tesko bo, nekje 60% Slovencev…morda tudi vec…je sodelovalo z komunisti,…bili so aktivni udabasi, ovaduhi , bili z njimi v sluzbi, ki se vedno traja,…in si ustvarili soliden zivljenski standard, ki je postal tako samoumeven za njihove potomce in ti zopet so se odlicno izobrazili na svojih universal…., pa ceprav niso sposobni pokazati veliko v danem trenutku zaokrozijo ta pravo osebo..in glejga hudica, pa se najde Kardeljev vnukec ali ga naj imenujem kljukec v Bruslju pripovedovati znamenite zgodbe iz hoste: Se pomnite tovarisi? ..za 20 jurjev na mesec in, da bo zgodba se bolj pikantna, se mu ob vecerih pridruzi znan obraz iz host domacih, ki zaspila nekaj znanih viz na muntharmoniko..in preden je vsa storija koncana, spijeta litrcek ta zdravega in rdecega iz Aristotelove drzave, ki je baje zelo poceni po novem v Bruslju..slisati je,da je celo Junker zamenjal francoski konjak za rdecko..in tako tece zivljenje naprej, tam zgoraj in na sunny side of the Alps….

  6. Več kot dobro napisano. Bog si ga vedi, ali imamo pri nas še kakšnega Trumpa. Veliko jih je bilo pomorjenih in zmetanih v jame ali pa so zbežali po svetu, kot Židje pred 2000 leti. Upati pa moramo, da se tudi med plevelom najde zdravo in odporno seme. Upanje umre zadnje. Volja vililcev bo nabrž premalo, kajti duša je pripravljena, le meso je slabotno. Veliko lahko prispevamo tudi komentatorji. Morali bomo opustiti zamere in žrtvovati svoja različna prepričanja. Več kot poenotenje je potrebno. Vedeti je potrebno, da do sedaj niti eden predsednik ali kanditat ni obetal in kasneje izpolnil volje vseh (povdarjam vseh) Slovencev v NAŠI SLOVENIJI. Človek, ki ni sposoben ljubiti vseh državljanov ne glede na njihovo versko, politično in drugo prepričanje ne more biti naš predsednik. Dokler ne bo takšnega kandidata, smo v naprej obsojeni na to, da bodo priviligirani še bolj priviligirani , ožaljeni in ponižani pa še naprej poniževani. Prebudi se Slovenija, ki si kot Trnjulčica obdana s rdečim trnjem.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime