Bidenov načrt prvega dne bo razveselil nezakonite priseljence in potnike iz tveganih držav ter užalostil nasprotnike splava

Vir foto: pixabay, zajem slike
POSLUŠAJ ČLANEK
Če Donaldu Trumpu po sodnih poteh ne bo uspelo priboriti volilne zmage in bo demokratski kandidat Joe Biden 21. januarja 2021 inavguriran za 46. predsednika ZDA, za prvi dan v predsedniški vlogi napoveduje sprejetje štirih izvršilnih ukazov. Ti bodo povozili Trumpove politike na področju podnebnih sprememb, potovanja v ZDA iz tveganih držav, nezakonitega priseljevanja ter članstva Amerike v Svetovni zdravstveni organizaciji. 

Takoj nato pa med drugim sledi tudi odprava omejitev državnega financiranja organizacij, ki promovirajo splav, so za Fox news povedali v Bidenovem štabu. 

Na prvi delovni dan v Ovalni pisarni bo 77-letni Biden z izvršilnimi ukazi vrnil ZDA k Pariškemu podnebnemu sporazumu, obnovil program DACA, ki priseljencem, ki so v ZDA nezakonito prišli kot otroci, omogoča bivanje in delo v tej državi ter jih ščiti pred izgonom, ponovno bo pristopil k članstvu v Svetovni zdravstveni organizaciji ter razveljavil Trumpovo prepoved potovanja v Ameriko iz tako imenovanih "tveganih držav" - Irana, Iraka, Sirije, Somalije, Sudana, Libije in Jemna.

Takoj nato bo, kot napovedujejo iz Bidenovega štaba, odpravil Trumpova znižanja davkov ter tudi obrnil tako imenovano Mexicoy City politiko. Ta od nevladnih organizacij zahteva zagotovilo, da ne bodo izvajale ali dejavno spodbujale splava kot metode družinskega načrtovanja v državah v razvoju. V nasprotnem primeru niso upravičene do zveznega financiranja svoje dejavnosti.

Financiranju splava iz davkoplačevalskega denarja sicer po raziskavah nasprotuje okrog štiri petine Američanov.

Radialno levo krilo že zahteva "plačilo" za svoje usluge


Nemudoma po medijski razglasitvi Joea Bidena za 46. predsednika ZDA je radikalno levo krilo demokratske stranke, ki ga pooseblja v okrožju New Yorka ponovno izvoljena kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, začelo vršiti javni pritisk za uveljavitev "progresivnih politik" preko Bidenove administracije.

A ravno radikalnejšo "mlado gardo", ki se ima za demokratične socialiste, številni zmernejši kandidati stranke krivijo za slabši volilni rezultat od pričakovanega, ki so ga demokrati naredili na ravni posameznih držav ter na volitvah v predstavniški dom in tudi senat.

Očitajo jim namreč, da so njihova radikalna stališča v zvezi s prenehanjem financiranja policije ter uveljavljanjem socialističnih politik, kot Američani razumejo tudi brezplačno zdravstvo za vse, ki bi uničilo sedanji sistem zasebnega zdravstvenega zavarovanja, pregnala volivce na stran republikanskih kandidatov.

Cortezova je očitke zavrnila z besedami, da za argument "progresivizem je slab" ni videla nobenega prepričljivega dokaza. Pri napadih na "prenehajmo financirati policijo" in na "socializem" pa gre po njenem za rasistične razloge, oziroma zamere, ki se jih ne da odpraviti, lahko pa se jih naredi manj učinkovite.



Nekateri so od demokratske prvogovornice Nancy Pelosi v kongresu zahtevali, da zavrne socializem, novinarji Fox news pa so jo spraševali tudi, ali bo samooklicanim socialistom, izvoljenim v predstavniški dom dovolila zasedbo vodilnih položajev v delovnih telesih kongresa.

Pelosijeva je na novinarski konferenci pred dnevi priznala obstoj "različnih mnenj", ki povzročajo znotrajstrankarska razhajanja, ni pa hotela obsoditi socializma.


V vsakem primeru je več kot očitno, da se je razkol med "zmerneži" in "progresivneži", kot se imenujejo, znotraj demokratske stranke po letošnjih volitvah poglobil, še pišejo na Fox news.



Joeu Bidenu so sicer že pred dnevi za zmago čestitali v ameriški škofovski konferenci. Pozvali so k dialogu in kompromisu v skupno dobro.



Medtem Trumpovi ne popuščajo. Kar 84 % njegovih volivcev naj bi bilo prepričanih, da je prišlo do volilne prevare:

KOMENTAR: Uredništvo
Katoličan v Beli hiši v ZDA ne pomeni ničesar
Joe Biden, če bo s strani medijev razglašena zmaga potrjena tudi od uradnih institucij, bo za J. F. Kennedyjem drugi katoliški predsednik ZDA. A katoliška verska opredelitev v primeru obeh demokratov ne pomeni tudi sledenja prav vsem vrednotam in nauku katoliške vere. Tipičen primer je odnos do nerojenih otrok, katerih zaščitnik se je v zadnjem mandatu izkazal Donald Trump. Da si slednjega zagovorniki življenja od spočetja do naravne smrti ne morejo obetati od Bidena, so potrdile že prve izjave iz njegovega štaba, ki jih navajamo v članku. Nasploh se konservativnim vrednotam pod katoliškim predsednikom ne obeta nič dobrega, kar je svojevrstna ironija, ki jo dodatno začini dejstvo, da je bil njihov zaščitnik kontroverzni uživač in ženskar tipa Donald Trump, kot v odmevnem komentarju na Domovini piše Nejc Povirk. Biden sicer ne sodi v radikalnejšo strankino strujo, a, kot vidimo, bodo zagovorniki ideologije kulturnega marksizma, ki se oklicujejo za "progresivce", stalno pritiskali z uveljavitvami njihovih političnih in ideoloških agend. Kaj bo to prineslo v praksi, bomo videli po tem, ko/če bo Bidenova zmaga tudi uradno potrjena in bo ta predstavil svoj ministrski kabinet. Kot tudi v razdelitvi vplivnih vodilnih položajev v ameriškem kongresu, pa tudi od dokončnega razpleta volitev v njegov zgornji dom - senat, kjer bo ohranitev republikanske večine odvisna od januarskega drugega kroga volitev senatorjev v Georgii, kjer mora senator za izvolitev dobiti več kot 50 % gladov, republikanec David Perdue pa jih je dobil 49.73% Če bo v sistemu zavor in ravnovesij padla tudi republikanska večina v senatu (v predstavniškem domu jo demokrati ohranjajo, a z manjšo razliko kot prej), bodo "progesivistične" politike radikalno levega krila demokratov dobile nov zagon, tudi z morebitnim predlogom razširitve Vrhovnega sodišča ZDA, ki bi povozile tamkajšnjo konservativno večino. A pustimo času čas in počakajmo na dokončen razplet tako predsedniških kot volitev v zvezni senat.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike