Bi želeli "davčno optimizirati" milijonček ali dva? To je deset najugodnejših davčnih oaz na svetu

Obseg razkritij iz panamskih dokumentov je enormen, čeprav gre za dokumentacijo šele četrte največje družbe, ki se ukvarja z odpiranjem slamnatih podjetij v davčnih oazah.

Skoraj imaginarni se zdijo podatki, da je v skrivnostna davčna nebesa od leta 2010 poniknilo kar od 21 do 32 bilijonov (tisoč milijard) dolarjev.

Minulo leto so raziskovalci neodvisne mednarodne mreže za davčno pravičnost 134 držav razvrstili po tako imenovanem indeksu finančne tajnosti. Ta nakazuje, kako "prijazno" davčno okolje nudijo posamezne države, pri tem pa v obzir vzeli višino davkov, zakonodajo s področja davčne tajnosti korporativne transparentnosti, ter zainteresiranost za pripravo javnih registrov o beneficiarnih lastnikih.

Deset najugodnejših davčnih oaz predstavljamo spodaj. Verjetno ne boste presenečeni, da da med njimi ni Slovenije, ki se je znašla šele na 88. mestu.

Zanimivo je, da imajo prav ta najbolj znana okolja za davčne oaze v rokah kar 61% vsega svetovnega bogastva. Na tem seznamu je Panama denimo na trinajstem mestu, ZDA pa na petnajstem.

Švica


Mnogi jo kličejo kar dedek vseh davčnih skrivalnic na celotnem svetu. Švica ostaja ena najpomembnejših držav, ko se gre za davčne oaze. V letu 2015 je Švica imela pod svojim okriljem kar 6,5 bilijona dolarjev, kar 51% tega je izviralo iz tujine.

Švica in OECD sta medtem sklenili sporazum o izmenjavi davčnih informacij, a ta bo začel veljati šele leta 2018.

Hong Kong

To kitajsko območje s precejšnjo avtonomijo je eno izmed najbolj hitro rastočih davčnih oaz na svetu. Tako imajo na voljo 2,1 bilijona dolarjev, ki v državico prihaja skozi tuje roke v strahu pred visokimi davki.

Za razliko od Švice Hong Kong pogodbe za izmenjavo podatkov z OECD ni podpisov in tega niti ne namerava. Kitajska roka nad to mestno državico kaže na to, da je mogoče denar in njegovo resnično lastništvo tam res zelo dobro skriti.

ZDA

Po prepričanju raziskovalcev mednarodne mreže za davčno pravičnost prav  Združene države Amerike predstavljajo večji razlog za skrb kot katerakoli druga posamična država.

Predvsem zaradi velikega obsega offshore aktivnosti, kot tudi odklonilnega odnosa do mednarodnega sodelovanja in reform na tem področju (čeprav predsednik ZDA Obama prav ta čas poziva, da bo vzpostavitev striktnejših mednarodnih pravil glede tega nujna).

Američani so namreč pionirji pri varovanju svojih davčnih skrivnosti pred mednarodnimi avtoritetami s tega področja, predvsem zvezne države Delaware in Nevada.

Singapur

Po podatkih Boston Consulting Group iz leta 2015, ima ta nekdanja britanska kolonija kar osmino vsega denarja iz davčnih oaz.

Kajmanski otoki


Z 1,4 bilijona bančnih sredstev v juniju 2014 in z 11.000 gostovanji v njihovi davčni oazi je tudi tako majhna država, kot so Kajmanski otoki, prišla na omenjeno listo.

Ima namreč 200 bank, kar 95.000 registriranih podjetij in postaja največje pribežališče za zavarovalniški denar. Finančni sektor znaša več kot polovico njihovega BDP.

Luksemburg

V tej evropski državi jemljejo tajnost podatkov zelo resno, prelomitev te vrednote lahko pomeni celo zaporno kazen.

Luksemburg je eden najpomembnejših svetovnih finančnih centrov ter privatnih bank, saj ima kar 143 različnih bank , ter čez 800 milijard dolarjev sredstev, od katerih je 300 milijard v tako imenovanih skrivnem bančnem sektorju. Hkrati pa je ta žepna državica drugo največje svetovno središče investicijskih skladov, v katerih je naloženih kar 2,5 bilijona dolarjev.

Libanon

Denar v davčni oazi v Libanonu vsako leto zraste za 12%, vse od leta 2006. Leta 2014 so bačni pologi v to državo znašali že 175 milijard dolarjev.

Nemčija

Nemčija je varno zatočišče za plen diktatorjev, za sredstva organiziranih kriminalnih mrež in prihodkov od davčnih kaznivih dejanj in drugih nezakonitih finančnih tokov iz celega sveta.

Leta 2015 naj bi takšnega denarja, ki prihaja od tujih državljanov v Nemčijo, bilo kar 2,5 do 3 bilijona evrov.

Bahrajin

Ko so tej državi pošle večje zalog nafte, so jo začeli spreminjati v davčno oazo. Znani so kot gostoljubni otok za različne banke in podjetniški denar. Finančni sektor v Bahrajinu predstavlja 25% BDP in zaposluje 14.000 ljudi. Celoten finančni sektor na leto obrne sredstva v višini 189 milijard dolarjev

V Bahrajinu ne obstajajo davek od dohodkov pravnih oseb, dohodnina ali davek na kapitalski dobiček.

Dubaj

V tej arabski državi obstajajo kompleksi z nizki davki in posledično velikim številom tajnih finančnih institucij. Dubaj je znan po pravilu, da se tam, ko se gre za izvor denarja, ne zastavlja nobenih vprašanj. Zaradi tega je v svoje finančne institucije pritegnil denarne tokove mnogih največjih svetovnih kriminalcev.