Bi v Sloveniji morali več vzeti bogatim in dati revnim?

Uredništvo

Prva vrsta (od leve) Angelca Likovič, njen mož Andrej Likovič, Metka Zevnik, Aleš Primc, dr. Janez Cerkovnik, Norma Korošec, Tomaž Merše (Fotografije: Štefan Kržišnik, Tomaž Kavčič)
POSLUŠAJ ČLANEK
Izpostavljanje visokih plač v javnosti je v Sloveniji eden najbolj učinkovitih in zato tudi najpogosteje uporabljenih načinov javne diskreditacije.

Zadnji primer je nova predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik, kateri očitajo zahtevo po 8.000 € bruto, oziroma dobrih 4.000 € NETO mesečne plače.

Povprečnemu Slovencu se to morda zdi veliko, vendar ta članek ni namenjen ukvarjanju s tem ali si Čebašek-Travnikova takšno plačo tudi zasluži.

Že prejšnjič smo namreč ugotavljali, da Slovenija sodi v vrh svetovnih držav, ki tistim z najvišjimi plačami pobere največ denarja, pa se v pri nas kljub temu najdejo razni "strokovnjaki", ki javno trdijo, da bi se jim moralo odvzeti še več.   

Zato smo se odločili pogledati, koliko posamezniki z različnimi prihodki dejansko prispevajo v državne blagajne in pri tem prišli do zanimivih ugotovitev.

Tisti, ki na račun dobi devetkrat več denarja od nekoga na minimalni plači, hkrati za socialno varnost in dohodnino prispeva kar 22-krat toliko finančnih sredstev. 

Slovenije je po tako imenovanem Ginijevem koeficientu ena najbolj egalitarnih držav na svetu, kar pomeni, da so razlike med najbogatejšim in najrevnejšim slojem državljanov najnižje.

Premoženjska in dohodkovna enakost v veliki meri izhaja iz koncepta družbene solidarnosti, v katerem tistim, ki imajo, oziroma zaslužijo več, država preko progresivnih obdavčitev odvzame in prerazporedi med prebivalstvo bodisi v obliki socialnih transferjev, finančne podpore nevladnim organizacijam in društvom, bodisi preko financiranja javnega zdravstva, šolstva, kulture itd.

Je Slovenija res vse manj solidarna in socialna?


V nekaterih osrednjih medijih se pogosto pojavljajo trditve, da je Slovenija vse manj solidarna in socialna država ter da bi morali "bogati" v skupno dobro prispevati več.

Takšnih ni manjkalo v nedavnem intervjuju z dekanjo Fakultete za socialno delo dr. Vesno Leskošek na portalu MMC RTV Slovenija.

Na novinarkino vprašanje, ali bi bila smiselna obdavčitev bogatejših, med drugim pravi: "ne samo smiselna, mislim, da pravična ... obdavčitev najvišjih prihodkov in finančnih transakcij je pravična, ker nikakor ni več odraz dela, ki ga opravimo."

Koliko za solidarnost in socialno državo namenjajo državljani z različnimi osebnimi prihodki


Ob iskanju odgovora na vprašanje ali je Slovenija res tako nesolidarna do tistih z nizkimi dohodki, smo se odločili preveriti, koliko za zdravstvo, pokojnine in preko dohodnine za davščine na splošno dajejo ljudje, ki zaslužijo minimalno plačo, povprečno plačo in tisti, katerih dohodki so med najvišjimi v državi.

Tisti, ki denimo v Sloveniji zasluži minimalno plačo, to je 804 € bruto, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plača 124,6 evrov, za zdravstvo prispeva  51,1 €,  € in 56,2 evrov dohodnine (splošna olajšava).

Nekaj malega plača še za starševsko varstvo in za zaposlovanje. Na račun prejme NETO izplačilo 614 €, a če upoštevamo še dohodnino brez drugih olajšav, mu ostane 570 €. Delodajalec v razne blagajne doda še 128 €

Povprečna plača v Sloveniji je oktobra 2016 znašala 1.688 € BRUTO. Od tega prejemnik za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odšteje 261,6 € za zdravstveno varstvo 107,4 €, akontacija dohodnine (ob upoštevanju splošne olajšave) pa ga stane 207,2 €. Po odštetju sredstev za starševsko varstvo in zaposlovanje je njegov prihodek 1.107,7 evra. Delodajalec v razne blagajne doda še 271,8 €.

Recimo, da nekdo zasluži 2.000 evrov NETO, oziroma 3.428 € BRUTO. Od tega gre za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 531 €, v zdravstveno pa 218 €. Dohodnine plača 670 €. Delodajalec na to v razne blagajne prispeva še 557,8 €.

Poglejmo še, kaj se godi z denarjem največjih zaslužkarjev v Sloveniji. Kdor dobiva 10.000 € bruto plače, v pokojninsko blagajno plača 1.550 evrov, v zdravstveno 636 € dohodnine 2.914 €, po prispevkih za zaposlovanje in starševsko varstvo pa je njegov dejanski prihodek več kot polovico nižji od zaslužene plače, 4.876 €. Delodajalec v razne blagajne na to doda še 1610 €. 


Spodnji graf kaže, kako se razdelijo mesečni  bruto prihodki posameznika glede na višino plače. V graf ni vključen prispevek, ki ga v državno blagajno še doda delodajalec (16,10 % osnovne bruto plače).

tr4catsNekdo z 9-krat višjo neto plačo od minimalne plača 52-krat višjo dohodnino


V spodnjem grafu pa lahko pogledamo, koliko posamezniki z različnimi plačami letno prispevajo za socialno varnost in za dohodnino. Pri tem niso upoštevani dodatni prihodki, ki jih na posamezno plačo v državno blagajno nakaže še delodajalec (16,1 % osnovne bruto plače).

letni3Zanimiva so razmerja med osebnimi neto prejemki in deležem, ki gre državi.

Če je razmerje NETO prejemkov med prejemnikom minimalne plače in prejemnikom plače 10.000 bruto, 1 proti 9, je razmerje vplačila v zdravstveno blagajno 1 proti 13, enako razmerje je pri pokojninski blagajni,  pri dohodnini pa je to razmerje (ob upoštevani zgolj splošni olajšavi) celo 1 proti 52.

Pri tem je potrebno opozoriti, da višji prispevek v pokojninsko blagajno pomenijo tudi višjo pokojnino po koncu aktivnega obdobja, vendar še zdaleč ne v razmerju 1:13, kot se plačujejo prispevki, saj je najvišja pokojnina v Sloveniji trenutno okrog 2.600 €, najnižja ob polni delovni dobi pa približno 460 €

Gledano v celoti torej nekdo, ki ima iz plače devetkrat višji prihodek od delavca na minimalni plači, v državne blagajne nameni kar 22-krat več denarja od svoje bruto plače (brez upoštevanja delodajalčevega deleža).

KOMENTAR: Uredništvo
Vse lepo in prav, ampak ne zavajajte, da Slovenija ni socialna in solidarna država
Zanimivo je, kako že bežni vpogled v številke razkrije zavajanja in laži, s katerimi razni levonazorski družboslovni strokovnjaki Slovenijo slikajo v nekaj kar ni - kot nekakšno povampirjeno neoliberalistično talko globalnega kapitala. V številnih člankih smo pokazali, da je resnica namreč ravno obratna - v Sloveniji delujočega kapitalizma nimamo, prerazporejanje ustvarjenega od "bogatih" k "revnim" pa je eno največjih v svetovnem merilu. Vse lepo in prav, lahko se gremo takšno politiko in najbrž se večina Slovencev strinja s socialno in solidarnostno naravo naše družbe. Problem nastane, ko gre tovrstna "uravnilovka" predaleč in gre državi, v primerjavi z veliko bolj "neoliberalnim" okoljem, vse slabše. To pa pomeni, da je na voljo tudi vse manj denarja za tovrstno "prerazporejanje", vse več ljudi, sposobnih ustvarjanja dodane vrednosti, pa pred državnim skubljenjem beži v tujino. Začarani krog sklenejo levičarski oblikovalci javnega mnenja kot je prof. Vesna Leskošek, ki nas v osrednjih medijih prepričujejo, da je za vse to kriv neoliberalni družbeno-ekonomski ustroj, ki je v resnici svetlobna leta daleč od slovenske realnosti. Ironično, Irska, Češka, Slovaška in podobne države dokazujejo, da če bi ga vsaj malo imeli, bi nam vsem skupaj šlo precej bolje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike