Bi svojega otroka našemili v begunca, borca IS ali žrtev terorističnih napadov?

Vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Maškare so tak lep čas za izražanje drugačnosti. Nihče se ne zgraža, če ste cigan, Miro Cerar ali (petelin) Donald Trump. Lahko se imate za reševalca sveta, zverino, hrano, karkoli - no, skoraj karkoli - vam poželi srce.

Uvoženo plastiko, ki je Kitajci ne uspejo prodati za Haloween, pač ponudijo za pusta. Število odraslih in otroških vojakov, zombijev, čarovnic, diktatorjev, hudičev, morilcev, smrti in drugih grozot, ki zasedajo ulice, je gotovo tudi nekakšen indikator družbene realnosti. Kaže med drugim na to, da se večina staršev ne sprašuje več, kaj si njihov otrok želi biti, postati.

Tako mnoge predrami šele otipljiva realnost. »Begunec pa ne bo!« so se ob množičnem zgražanju ob prodaji kostuma begunca odločili mnogi Nemci,(pa tudi Britanci in Američani). Politična korektnost na vrhuncu. Amazon je ponujal tri različne begunske kostume. Begunskega dečka in deklico, kostum Anne Frank in kostum begunskega dekleta.

Ni šlo za kostume sirskih, pakistanskih, afganistanskih in drugih (sodobnih) beguncev., temveč za kostume beguncev 1. in 2. svetovne vojne:

Kostumi beguncev iz Amazona (vir: Twitter)


Nek nemški uporabnik je ob tem zapisal "Iz bega, preganjanja in izgona se ne dela dobička!!!", drugi: "Na begu iz vojne otroci umirajo, vi pa prodajate kostume.", tretji: "Trpljenje beguncev, ne glede na to, kakšnega porekla so, ni karnevalska tema". Mnogi so zahtevali umik kostumov in ga nato tudi dosegli.

Na svobodo pustnega oblačenja so se sklicevali zagovorniki begunskega kostuma, ki so trdili, da je odličen za izobraževalne namene, za kar se v veliki meri uporablja v Veliki Britaniji – od koder tudi izhaja. Češ, tako otroci razumejo, da njihovi vrstniki na vseh koncih oble že stoletja otroštvo preživljajo v strahu, brez staršev, navajeni na zven orožja in umore.
Ob druženju s superheroji, princeskami, pikapolonicami in junaki filmov in risank, basanju s krofi sladkarijami in zbiranju denarja otroci tako prejmejo vtis, da je biti begunec najmanj res fajn

Odlična vzgojna priložnost! Res? Bo bundo pustil doma in ga bo torej zeblo, da se bo vživel? Bo ves dan v begu tekal naokrog? Se bo en sošolec torej našemil v borca IS (ali le vojaka), drugi pa v smrt, tretji pa v žrtev terorističnih napadov in bodo skupinska maska (kostumi že obstajajo)?

Ob druženju s superheroji, princeskami, pikapolonicami in junaki filmov in risank, basanju s krofi sladkarijami in zbiranju denarja otroci tako prejmejo vtis, da je biti begunec najmanj res fajn. Vsekakor pa daleč od vojne, bega, mraza in zapuščenosti, o katerih še po desetletjih mnogi s to izkušnjo težko spregovorijo. Begunski otroci so si in si še želijo varnosti, količine hrane, miru, pravic in igrač naših priviligiranih otrok. Morda se briti norca ni nespoštljivo in neumno le iz izkušenj zgodovine, temveč tudi zavoljo dejstva, da v razburkanih časih norih voditeljev, zaradi katerih je na begu vse več Zemljanov, takšna maškarada prav lahko postane realnost. Ta pa je boleče oddaljena od rajanja.

Sicer otrokom kostum begunca najbrž tako ni prva izbira. Saj je zelo aktualen in razmeroma avtentičen, a biti žrtev je precej manj kul od vseh tistih maskot, ki vihtijo (svetlobne) meče, pištole in čarobne palčke, ali tistih, ki v svojih filmskih različicah predvsem pobijajo.

Tudi o slednjih se debata prav redko odpre. Če ob kraju pustimo dejstvo, da se junaki vsako leto menjajo, da lahko redno skubijo starševsko denarnico … je oblačenje otroka v hudiča v tisoč in eni preobleki skrajno nevarno početje. Le kaj boste storili, ko bo vas bo mali razorožil z: »Mami, ubil sem te!« in v tem duhu nadvlade nad življenjem tudi odraščal?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike