Bi radi mlade spravili na volitve? Namesto, da v Bruselj vozite Danico Lovenjak, raje otroke v šoli poučujte o demokraciji
POSLUŠAJ ČLANEK
Minuli teden sta mi v oči padla dva dogodka, ki odlično orisujeta tragikomično stihijskost slovenske družbene realnosti.
Najprej razprava o zasebnem šolstvu v Sloveniji pri predsedniku republike. Tam je pretežni del gostov svoje ideološke predsodke do zasebne pobude v izobraževanju skrival za mantro o visoko kvalitetnem slovenskem javnem šolstvu, katerega želijo zaščititi.
Pri tem so se sklicevali na rezultate PISA, a hkrati zamolčali, da slovenski otroci med vsemi vrstniki sodelujočih držav daleč najmanj radi hodijo v šolo. Ignorirali so še kopico drugih problemov, ki se v državnih šolah kar kopičijo: od naraščajočega vsesplošnega kaosa, sorazmernega z rastjo birokracije in erozijo učiteljske avtoritete, skokovitega porasta otrok z odločbami zaradi posebnih vedenjskih potreb, posiljevanje s preobsežno učno snovjo že pet- in šestletnikov, do porazne finančne pismenosti naših srednješolcev in še bi se našlo.
Naredimo navidezni preskok v stihijske poskuse pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, da na evropske volitve pripeljejo čim večje število mladih. Pisarna je najbrž v ta namen dobila precej propagandnega denarja, ki ga lahko porabi po svojem prepričanju, v obeh pomenih besede.
Odločili so se, da bodo v Bruselj popeljali skrbno izbrano druščino spletnih prisotnežev, katerim so, na podlagi števila sledilcev, všečkov in kar je še tega, pripisali status nekakšnih influencerjev. Ideja je, da nekdanja vremenarka doživeto izpovedanih pregovorov in nadpovprečne pljučne kapacitete na fotkah instagram profila pomaha s prižnice velike dvorane evropskega parlamenta in se mimogrede slika še s kakšnim Šoltesom ali Fajonovo. In to naj bi sprožilo serijski naval njenih všečkarjev na volitve v Evropski parlament letošnjega maja.
Več o tem bizarnem poskusu aktivacije dela slovenske mladine je na Domovini pisala že Eva Gregorc, pa tudi Žiga Turk je imel na to temo kakšen duhovit tvit, zato se v podrobnosti ne bom spuščal.
Bistvo problema nizke volilne udeležbe na vseh nivojih demokratičnega odločanja se skriva drugje in je vzročno-posledično povezano z mantro o »enem najbolj kvalitetnih šolskih sistemov na svetu« z začetka tega pisanja.
Na vezni link namiguje spodnji tvit, objavljen kot odgovor na izpostavljen Evin komentar o #tokratgremvolit kampanji.
Tudi sam bom skušal biti čim bolj plastičen in konkreten. Zato z menoj na prvi šolski dan pospremite našo svežo šolarko v sicer kar zgledno urejeno krajevno osnovno šolo.
Kot se spodobi, so v šolski dvorani pripravili predstavitveni kulturni program za prvošolčke in njihove starše. Na odru nas je pričakal šolski zbor in ko sem se ob znaku, da se vse skupaj začenja, že vstajal, da počastim slovensko himno, je iz mladih grl prišel napev v tujem jeziku. In ne, ni bila angleška priredba Prešerna ali Oda radosti v tuji besedilni izvedbi.
Nekoliko zmedeno sem se ozrl po dvorani, v nelagodju spoznanja, da je le malokdo trznil na moj način. Sedme kitice Prešernove Zdravljice moji prvošolki na njen svečani dan vstopa v sistem našega »visoko kvalitetnega javnega šolstva« ni bilo dano slišati. Prav tako enkratnega trenutka, ne na odru, ne kje drugje v dvorani, nista počastili izobešeni slovenska in evropska zastava. V vsebini pripravljenega programa slovenske in evropske simbolike praktično ni bilo. Prav noben državni simbol ne krasi njenega prvega šolskega razreda, čeprav je po stenah in kotih navlečene vseh vrst navlake.
Bolj od sledenja podajanim tehničnim navodilom ob vstopu v osnovno šolo me je tistega tretjega septembra zaposlovalo razmišljanje o tej zame nepredstavljivi situaciji. Še bolj pa občutek, da sem eden redkih, če ne nemara edini, ki se s tem obremenjuje. Poigraval sem se z mislijo, da bi stopil do ravnatelja, sicer dobrega znanca, in mu v prijateljskem tonu navrgel, da naj naslednje šolsko leto le začnejo z državno himno in slovensko zastavo na odru uvodne proslave. Ter da naj v razrede ob vsem drugem, kar visi na stenah, vendarle obesijo vsaj še kakšen državni simbol.
To misel sem nazadnje opustil, ob zavedanju, da moje dejanje ne bi imelo pravega haska. Ravnatelj bi mi verjetno dobrohotno pritegnil in v najboljšem primeru bi, ko bom v njegovo šolo pripeljal naslednjega otroka, za vso to državno simboliko tudi poskrbel. A sam zase bi si verjetno mislil nekaj podobnega kot: »lej ga, še eden zateženi esdeesovec«.
A prav v tej točki, oziroma še nekaj let prej v sistemu vzgoje in izobraževanja, se začenja poučevanje mladih o demokratičnih vrednotah. Vzgoja za to, da bodo ob polnoletnosti svojo državljansko pravico razumeli kot privilegij življenja v svobodnem demokratičnem svetu.
Dr. Ivan Štuhec je to poimenoval »vzgoja v demokratični kulturi od vrtca naprej«. In učinek takšne vzgoje ni v tem, da Ministrstvo za izobraževanje državnim osnovnim šolam predpiše, da pouk na prvi šolski dan in na državne praznike začnejo s slovensko in evropsko himno ter z izobešenjem obeh zastav, temveč da je vsakemu ravnatelju, učitelju, hišniku, kuharju, čistilki ter staršem, ki svojega otroka zaupajo javnemu šolskemu sistemu, to najbolj samoumevna stvar na svetu.
Ker šele takrat bo demokratična participacija kot vsajena vrednota, izvirajoča iz ljubezni do domovine in zavedanja redkega privilegija, da živimo v svobodnem demokratičnem svetu, postala samoumevna tudi naši mladini.
Kot je bilo povsem samoumevno skupini slovensko govorečih štiri- in petletnikov, ki so ob slovesu s smučarskega počitnikovanja v eni od avstrijskih koč na moje veliko presenečenje po zajtrku, mahajoči s slovenskimi zastavami, zapeli slovensko himno. Takrat sem za trenutek pomislil, da je še upanje za našo državo. Nakar sem izvedel, da gre za vrtec Koroških Slovencev.
Ko bo takšna samoumevnost počastitve domovine vseprisotna tudi znotraj meja naše države, pisarni EP Danice Lovenjak in prijateljev ne bo potrebno vlačiti na turistične izlete v Bruselj, da bi nekako vendarle dvignili sramotno nizko udeležbo na volitvah v Evropski parlament. In takrat tudi meni ne bo treba ravnatelju prijateljsko namigniti, zakaj bi se vendarle spodobilo, da prvošolčke ob vstopu v šolo pozdravijo na način, kot se za »enega najboljših šolskih sistemov na svetu« spodobi.
Četudi bi se vzgoje v demokratični kulturi od vrtca naprej lotili prav zdaj (pa nič ne kaže), tovrstnih sprememb pri šolanju svojih otrok najbrž ne bom dočakal, saj se resnejši učinek v družbi pozna šele po dobrih dvajsetih letih. No, razen morda, če se bo kateri izmed njih odločil vpisati na zasebno katoliško gimnazijo.
To predpostavko bomo pri ravnatelju ene izmed štirih takšnih šol v obširnem intervjuju na Domovini preverili v kratkem. In vi, ste za včerajšnji kulturni praznik izobesili slovensko zastavo?
Najprej razprava o zasebnem šolstvu v Sloveniji pri predsedniku republike. Tam je pretežni del gostov svoje ideološke predsodke do zasebne pobude v izobraževanju skrival za mantro o visoko kvalitetnem slovenskem javnem šolstvu, katerega želijo zaščititi.
Pri tem so se sklicevali na rezultate PISA, a hkrati zamolčali, da slovenski otroci med vsemi vrstniki sodelujočih držav daleč najmanj radi hodijo v šolo. Ignorirali so še kopico drugih problemov, ki se v državnih šolah kar kopičijo: od naraščajočega vsesplošnega kaosa, sorazmernega z rastjo birokracije in erozijo učiteljske avtoritete, skokovitega porasta otrok z odločbami zaradi posebnih vedenjskih potreb, posiljevanje s preobsežno učno snovjo že pet- in šestletnikov, do porazne finančne pismenosti naših srednješolcev in še bi se našlo.
Naredimo navidezni preskok v stihijske poskuse pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, da na evropske volitve pripeljejo čim večje število mladih. Pisarna je najbrž v ta namen dobila precej propagandnega denarja, ki ga lahko porabi po svojem prepričanju, v obeh pomenih besede.
Odločili so se, da bodo v Bruselj popeljali skrbno izbrano druščino spletnih prisotnežev, katerim so, na podlagi števila sledilcev, všečkov in kar je še tega, pripisali status nekakšnih influencerjev. Ideja je, da nekdanja vremenarka doživeto izpovedanih pregovorov in nadpovprečne pljučne kapacitete na fotkah instagram profila pomaha s prižnice velike dvorane evropskega parlamenta in se mimogrede slika še s kakšnim Šoltesom ali Fajonovo. In to naj bi sprožilo serijski naval njenih všečkarjev na volitve v Evropski parlament letošnjega maja.
Več o tem bizarnem poskusu aktivacije dela slovenske mladine je na Domovini pisala že Eva Gregorc, pa tudi Žiga Turk je imel na to temo kakšen duhovit tvit, zato se v podrobnosti ne bom spuščal.
Izbrani vplivneži za reklamiranje EU volitev kažejo na to, da ima nekdo mnenje, da je udeležba problematična predvsem na levi strani političnega pola. Lahko, da je temu res tako, vendar tako se v demokraciji ne dela.
— Marko Pavlišič (@MarkoPavlisic) 8 February 2019
Gremo v šolo: himna in zastava - kaj je to?
Bistvo problema nizke volilne udeležbe na vseh nivojih demokratičnega odločanja se skriva drugje in je vzročno-posledično povezano z mantro o »enem najbolj kvalitetnih šolskih sistemov na svetu« z začetka tega pisanja.
Na vezni link namiguje spodnji tvit, objavljen kot odgovor na izpostavljen Evin komentar o #tokratgremvolit kampanji.
Največja traparija je pripeljati na volišče nekoga samo zato, da voli. Dobiš namreč ovco, ki bo volila tvojega kandidata, ker nima pojma o kandidatih, programih itd.
— Aleš (@El_Messija) 7 February 2019
Tudi sam bom skušal biti čim bolj plastičen in konkreten. Zato z menoj na prvi šolski dan pospremite našo svežo šolarko v sicer kar zgledno urejeno krajevno osnovno šolo.
Kot se spodobi, so v šolski dvorani pripravili predstavitveni kulturni program za prvošolčke in njihove starše. Na odru nas je pričakal šolski zbor in ko sem se ob znaku, da se vse skupaj začenja, že vstajal, da počastim slovensko himno, je iz mladih grl prišel napev v tujem jeziku. In ne, ni bila angleška priredba Prešerna ali Oda radosti v tuji besedilni izvedbi.
Nekoliko zmedeno sem se ozrl po dvorani, v nelagodju spoznanja, da je le malokdo trznil na moj način. Sedme kitice Prešernove Zdravljice moji prvošolki na njen svečani dan vstopa v sistem našega »visoko kvalitetnega javnega šolstva« ni bilo dano slišati. Prav tako enkratnega trenutka, ne na odru, ne kje drugje v dvorani, nista počastili izobešeni slovenska in evropska zastava. V vsebini pripravljenega programa slovenske in evropske simbolike praktično ni bilo. Prav noben državni simbol ne krasi njenega prvega šolskega razreda, čeprav je po stenah in kotih navlečene vseh vrst navlake.
Učinek vzgoje v demokratični kulturi ni v tem, da ministrstvo državnim šolam predpiše, da pouk na prvi šolski dan začnejo s himno ter izobešenjem zastav, temveč da je vsakemu ravnatelju, učitelju, hišniku, kuharju, čistilki ter staršem to najbolj samoumevna stvar na svetu.
Bolj od sledenja podajanim tehničnim navodilom ob vstopu v osnovno šolo me je tistega tretjega septembra zaposlovalo razmišljanje o tej zame nepredstavljivi situaciji. Še bolj pa občutek, da sem eden redkih, če ne nemara edini, ki se s tem obremenjuje. Poigraval sem se z mislijo, da bi stopil do ravnatelja, sicer dobrega znanca, in mu v prijateljskem tonu navrgel, da naj naslednje šolsko leto le začnejo z državno himno in slovensko zastavo na odru uvodne proslave. Ter da naj v razrede ob vsem drugem, kar visi na stenah, vendarle obesijo vsaj še kakšen državni simbol.
To misel sem nazadnje opustil, ob zavedanju, da moje dejanje ne bi imelo pravega haska. Ravnatelj bi mi verjetno dobrohotno pritegnil in v najboljšem primeru bi, ko bom v njegovo šolo pripeljal naslednjega otroka, za vso to državno simboliko tudi poskrbel. A sam zase bi si verjetno mislil nekaj podobnega kot: »lej ga, še eden zateženi esdeesovec«.
Če jih res želite na volitvah, brez vzgoje v demokratični kulturi ne bo šlo
A prav v tej točki, oziroma še nekaj let prej v sistemu vzgoje in izobraževanja, se začenja poučevanje mladih o demokratičnih vrednotah. Vzgoja za to, da bodo ob polnoletnosti svojo državljansko pravico razumeli kot privilegij življenja v svobodnem demokratičnem svetu.
Dr. Ivan Štuhec je to poimenoval »vzgoja v demokratični kulturi od vrtca naprej«. In učinek takšne vzgoje ni v tem, da Ministrstvo za izobraževanje državnim osnovnim šolam predpiše, da pouk na prvi šolski dan in na državne praznike začnejo s slovensko in evropsko himno ter z izobešenjem obeh zastav, temveč da je vsakemu ravnatelju, učitelju, hišniku, kuharju, čistilki ter staršem, ki svojega otroka zaupajo javnemu šolskemu sistemu, to najbolj samoumevna stvar na svetu.
Ker šele takrat bo demokratična participacija kot vsajena vrednota, izvirajoča iz ljubezni do domovine in zavedanja redkega privilegija, da živimo v svobodnem demokratičnem svetu, postala samoumevna tudi naši mladini.
Po zajtrku himna in nato domov
Kot je bilo povsem samoumevno skupini slovensko govorečih štiri- in petletnikov, ki so ob slovesu s smučarskega počitnikovanja v eni od avstrijskih koč na moje veliko presenečenje po zajtrku, mahajoči s slovenskimi zastavami, zapeli slovensko himno. Takrat sem za trenutek pomislil, da je še upanje za našo državo. Nakar sem izvedel, da gre za vrtec Koroških Slovencev.
Ko bo takšna samoumevnost počastitve domovine vseprisotna tudi znotraj meja naše države, pisarni EP Danice Lovenjak in prijateljev ne bo potrebno vlačiti na turistične izlete v Bruselj, da bi nekako vendarle dvignili sramotno nizko udeležbo na volitvah v Evropski parlament. In takrat tudi meni ne bo treba ravnatelju prijateljsko namigniti, zakaj bi se vendarle spodobilo, da prvošolčke ob vstopu v šolo pozdravijo na način, kot se za »enega najboljših šolskih sistemov na svetu« spodobi.
Četudi bi se vzgoje v demokratični kulturi od vrtca naprej lotili prav zdaj (pa nič ne kaže), tovrstnih sprememb pri šolanju svojih otrok najbrž ne bom dočakal, saj se resnejši učinek v družbi pozna šele po dobrih dvajsetih letih. No, razen morda, če se bo kateri izmed njih odločil vpisati na zasebno katoliško gimnazijo.
To predpostavko bomo pri ravnatelju ene izmed štirih takšnih šol v obširnem intervjuju na Domovini preverili v kratkem. In vi, ste za včerajšnji kulturni praznik izobesili slovensko zastavo?
Povezani članki
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
13 komentarjev
STAJERKA2021
Alojzz, dobro zapisano!
IgorP
AlojzZ
Inteligentni demokrat, javi se!!!!!
Kaj je narobe z demokratičnim socializmom??? A ne živimo vsi ljudje na tem svetu????
IgorP
Teodor 10. februarja 2019 ob 8:05
Igor, marsičesa ni mogoče izbrisati, je pa mogoče ovrednotiti. In vrednost rdeče zvezde je negativna.
Kot rečeno, kakor obrneš! Zate negativna, za marsikoga pozitivna! Drži, držo vsake strani med vojno je mogoče ovrednotiti!!!
IgorP
AlojzZ 10. februarja 2019 ob 2:46
Se pravi, da ste vi za DIKTATURO POKVARJENCEV, če prav razumem!!!
A sedaj so že legalno izvoljeni poslanci POKVARJENCI???? Svašta od naših vrlih klerodesničarjev!!!!
AlojzZ
Komentatorja Igor ob 13:50 in Lucija ob 13:09 lepo pokažeta pomanjkljivost demokracije, na katero je pokazal Sokrat: neuka množica je prevzela krmilo ladje v viharnem morju. Oba komentatorja sta se uporabila zmotni logiki ad hominem in slamnatega moža. Ker ne zmoreta intelektualnega, znanstvenega pogovora. Gospa Lucija pa sploh, jaz navedem mnenje Sokrata ona pa pravi, ker je bil Platon navdušen homoseksualec, Sokrat nima prav. Gospod Igor pa se zaveda svojih omejitev pa takoj začne omalovaževati drugače mislečega in mu podtikati svoje misli.
Kam pripelje demokracija, kot jo razumemo danes, lepo kaže stanje na zahodu: oblast bodo prevzeli islamisti s svojim šeriatskim pravom. Očitno je boljši od zahodne demokracije, ki niti nima dovolj otrok, da bi se vsaj simbolično uprla nosilcem šeriatskega prava.
Še moje mnenje, kaj je v zahodni demokraciji tako narobe, da jo bo "neuko ljudstvo iz muslimanskega sveta" ukinilo? Iz svojega sveta je vrgla Boga Stvarnika in njegove napotke za življenje.
IgorP
AlojzZ Vaše demokracije danes nobeden v svetu ne sprejema! A ni morda potem z vami kaj narobe????
Teodor
Rok, a veš kje je problem? V tem, da bi izpadel kot sdesovec, če bi zahteval zastavo v šoli. Domoljubje kot ga razumemo po SSKJ je praktično omejeno na eno stranko, ki je povrh vsega še demonizirana.
V slovenski šoli pa obstaja neko drugo "domoljubje", to je čaščenje rdeče zvezde in njenih pridobitev. Če ne verjameš počakaj, da bodo otroci v sedmem razredu prišli do predmeta etika. Tam je čaščenje zvezde uradno, neuradno pa se izvaja ves čas.
Zdaj veš zakaj nočejo zasebnih šol. Zasebniki poučujejo "napačno" domovinsko vzgojo.
AlojzZ
" bi izpadel kot sdesovec, če bi zahteval zastavo v šoli. " Na butasto foro so te vrgli, da si pasiven.
IgorP
Teodor Ko bodo tebi podobni dojeli, da rdeče zvezde enostavno ni mogoče izbrisat, bo vsem lažje! Rdeča zvezda je na tak ali drugačen načini sodelovala pri ustvarjanju slovenske državnosti! Kako si pa kdo to predstavlja, je pa njegova stvar, ker ima pravico do demokratičnega mnenja!!
Teodor
Igor, marsičesa ni mogoče izbrisati, je pa mogoče ovrednotiti. In vrednost rdeče zvezde je negativna.
AlojzZ
Rok Čaks: "... raje otroke v šoli poučujte o demokraciji."
No pa začnimo. Za pričetek z argumenti odpravimo pomisleke slovitega Sokrata o demokraciji:
»Demokracija bo plačala, ker bo hotela ustreči vsem. Reveži bodo želeli premoženje bogatih in demokracija jim ga bo dala. Mladi bodo želeli biti spoštovani kot starejši, ženske bodo hotele biti kot moški, tujci bodo hoteli staroselske pravice in demokracija jim bo to dala. Tatovi, goljufi in moči željni kriminalci bodo želeli pomembne državne funkcije, kar jim bo demokracija omogočila, in ko bodo ti demokratsko prevzeli oblast, se bo rodila hujša tiranija, kot je vladala za časa katere koli monarhije ali oligarhije.«
Tako Sokrat v petem stoletju pred Kristusovim rojstvom.
Sokrat je zahteval intelektualno demokracijo – glasujejo lahko samo tisti, ki zadeve družbe dobro poznajo in ki so o posameznih problemih temeljito premislili. Bi mar ladjo družbe na viharnem morju prepustili neuki množici? Ne. Za to sta potrebna znanje in spretnost.
“Če tisti trije“, ob čemer je pokazal na pastirje na bližnjem hribu, “lahko preglasujejo Platona in mene, potem se ti po??ijem na demokracijo“, je strokovno, filozofsko in modro pojasnil Sokrat. In tisoče let kasneje dejstva to dokazujejo…
IgorP
AlojzZ Vaš komentar dokazuje, da ste se rodili okoli 2500 let prepozno! Kaj bi pa vi takrat predstavljali v družbi, je pa vprašanje! Se pravi vi ste za DIKTATURO INTELIGENCE, če prav razumem!!!
AlojzZ
Se pravi, da ste vi za DIKTATURO POKVARJENCEV, če prav razumem!!!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.