Bi organizirali »Nosil bom svastiko«?

POSLUŠAJ ČLANEK
Se mi zaleti … pa se kašljanje kar ne neha. Ne razumem, kako si lahko nekateri ljudje tako močno želijo družbo preteklosti, skrivanja, pobojev, delitev in krvi. Pa jo še kar želijo. Ne znamo zares živeti v miru kot bi bili po Hobbesu res predvsem bitja boja in vojne.

In prav simbolika je močno orožje boja že vso človeško zgodovino. Ljudje so za simbole, ki so znak ideologije vedno bili pripravljeni tudi umirati.

Moč nad simboliko je moč nad ljudmi


V simboliki je moč. Moč vodenja, obvladovanja, zmagovanja … Zato je ta vedno znova jedro spora javnih debat, pa tudi odraz družbe, ki jo gradimo. In ta je razklana, bojuje se sama proti sebi. Slovenci imamo ves čas simbolno državljansko vojno, ker ni konsenza o tem, kaj so osnovni gradniki naše identitete. Pa tudi o tem ne, kakšna je ta identiteta.

Za ene je rdeča zvezda simbol koservativnosti, zatiranja in enoumja, za druge prav enako pomeni križ in obratno. Eni se med seboj kličejo tovariši, drugi bratje in sestre. Eni nosijo za vratom križ ali svetinjo, drugi na glavi titovko in rdečo zvezdo.
Slovenci imamo ves čas simbolno državljansko vojno, ker ni konsenza o tem, kaj so osnovni gradniki naše identitete. Pa tudi o tem ne, kakšna je ta identiteta.

Razlika je v posledicah


Razlika pa je velika. Kot pravi tudi Žiga Turk, je namreč križ simbol Zahodne civilizacije, njen temelj – ne le versko, temveč tudi kulturno, družbeno, politično … rdeča zvezda pa simbol njenega uničevanja.

Ni dolgo, kar smo spremljali protestni shod in koncert, ki so ga poimenovali »Nosil bom rdečo zvezdo«, katerega namen je bilo prav poglabljanje razkola (razdeljene je pač lažje voditi, pa še k odvračanju pozornosti pomaga). Primer je enak; za ene simbol upanja in upora, za druge najhujše konservativnosti, nasilja, preganjanja in smrti. Pa tudi domovino so pojmovali različno. Oboji so se imeli za domoljube, oboji so širili narodno zavest, le, da so vsak zase slavili drug narod.

Z zanosom in ponosom o ljubih časih pod rdečo zvezdo


Pri nas pa so takšne prireditve stalnica, imajo širšo politično podporo, ker so žal tudi predmet pridobivanja političnih točk. Prejšnji teden smo spremljali prireditev v organizaciji Gorjanske čete, kjer so ob partizanskih zgodbah, razstavi partizanskega orožja, pesmih in recitacijah z zanosom obujali spomine na ljube čase.

Človeka kar zmrazi ob takšnem glasnem javnem navdušenju nad pobijanjem in vojno. Še pred tem so se vrstila praznovanja ob obletnici ustanovitve OF … na vseh teh prireditvah pa zanimivo titovke nosijo tudi otroci, tako vzgajani ob pesmih, ki poveličujejo neko drugo državo, ob orožju, ki ga ob zanosa polnih dedih in očetih povezujejo s svobodo, akcijo in zmago.

Organizatorji takšnih prireditev bi dejali, da zatiram svobodo misli in demokratične vrednote. A javna propaganda rdeče zvezde je predvsem promocija diktature, ne demokracije, zrežiranih sodnih procesov, ne vladavine prava, nasilja, ne demokratičnih svoboščin in zato je kritika nujna. Simbolov se ne nosi kar tako.

Zakaj?


Zakaj tako narodno zavedni ne organizirajo koncerta "Nosil bom slovensko zastavo," ki je prej simbol svobode, demokracije in upora kot rdeča zvezda? Saj ugotavljamo, da je mnogi sploh ne obesijo niti ob največjih državnih praznikih, mnogi jo obesijo napak.

In če se bomo ob rdečih zvezdah, razstavah partizanskega orožja, tovariških pripovedih, recitacijah in pesmih s titovkami na glavah vzgajali otroke, potem je prav enako, če organiziramo še prireditev »Nosil bom svastiko«. Saj je vendar starodavni verski in kulturni simbol, ki je ponazarjal srečo.

Morda bi se pa našla kakšna pisateljica ali pesnica, ki je provokativno ne bi razumela kot simbol nacizma, temveč kot simbol "združevanja, svobode in upora".
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike