Bernie Sanders: po ameriških kriterijih demokratični socialist, po slovenskih neoliberalec

Bernie Sanders, demokratski tekmec Hillary Clinton za predsedniško nominacijo, je obnorel predvsem mlajšo populacijo Združenih držav amerike, navdušil pa je tudi evropsko (skrajno) levico, ki ga je takoj vzela za svojega.

A predvsem slovenski skrajni levičarji verjetno ne vedo, da so Sandersove ideje, čeprav v ZDA razumljene kot socialistične, v našem okolju povsem primerljive s tistimi, ki jih slabšalo označujejo z "neoliberalnimi". 

Spodaj predstavljamo, za kaj se Bernie Sanders dejansko zavzema.

Barack Obama se je v svoji prvi predsedniški kandidaturi moral ves čas otepati etikete, da je socialist. Kandidat za njegovega naslednika, Bernie Sanders, pa je ugotovil, da mu naziv socialist lahko celo pomaga. V anketah je namreč več kot 35% Američanov povedalo, da ima socialistična prepričanja. To je Sanders vzel na znanje, v svojo politično kampanjo vpletel nekaj levih stališč in se oklical za demokratičnega socialista.

Izzval je točno to kar je želel: odobravanje ameriškega prebivalstva, ki je proti bogastvu elit in pohlepu velikih korporacij. Ker v ZDA niso vajeni socialističnih idej politikov, se je nad Sandersom najbolj navdušila evropska skrajna levica in ga proglasila za svojega kandidata. Veselje nad njegovo kandidaturo je pri nas na okrogli mizi pokazal tudi predsednik Združene levice Luka Mesec.

A socialisti in radikalni levičarji, ki sanjajo o državi z nacionaliziranim gospodarstvom in brez privatne lastnine, si bodo morali najti drugega političnega vzornika. Po naših kriterijih namreč Bernie Sanders še zdaleč ni demokratični socialist, ampak v najboljšem primeru socialni demokrat, če ne neoliberalec.

Edini preostali moški kandidat demokratov za predsednika ZDA bi vsem Američanom zagotovil zdravstveno oskrbo, univerzitetni študij bi bil brezplačen, minimalna plača na uro pa bi dosegla 15 dolarjev.

Brez državnega lastništva v podjetjih in varčevanje

Socialno demokratske ideje torej, ki pa se ne dotikajo državnega lastništva v posameznih podjetjih. Podpira predvsem privatna podjetja, ki so po njegovem mnenju potrebna za rast ZDA. Prav tako govori predvsem o srednjem razredu, ki ga je potrebno razbremeniti.

Nikjer ni napadel kapitalizma kot ekonomske doktrine, želi si le, da bi ta doživel nekaj popravkov, ki bi pomagali k bolj uravnoteženi distribuciji prihodkov. Povsem nesocialistično je tudi njegovo zagovarjanje politike varčevanja na vseh ravneh.

Predvsem v zdravstvu želi skozi desetletje prihraniti 6,3 bilijonov dolarjev. Da bi dosegel nižje stroške zdravstva, bi tako moral veliko odpuščati in zniževati plače predvsem medicinskim sestram, piše The Economist. Na drugi strani bi za zastonj univerze in povečanje socialnih pravic v desetletju zapravil 14 bilijonoc dolarjev, za kar bi moral uveljaviti nove davke za vse, ki delajo, pravijo v znani reviji.

Dvigovanje davčnih stopenj za najbogatejše, ki bi jih Slovenci takoj podpisali

Prav davki so eden najbolj znanih Sandersovih propagandnih materialov. Sam bi namreč zvišal davke za tistih 2,1 % Američanov, ki na leto zaslužijo več kot 250.000 dolarjev. Sedaj so davčne stopnje nad to vsoto 33%, 35% in 39,6%, sam pa bi jih spremenil na štiri: 37% od $250,000 do $500,000  dolarjev– 43% od $500,000 do $2 milijona dolarjev – 48% od $2 milliona do $10 millionov dolarjev 52% preko 10 milijonov dolarjev.

Sandersovo gospodinjstvo je v lanskem letu zaslužilo 205.471 dolarjev, kar ga uvršča v 4% najbogatejših Američanov. Za to pa je plačal le 13,5% federalnega davka. Ob tem pa je porabil vse mogoče olajšave, da so njegovi davki bili čim nižji. Precej kapitalistično razmišljanje "demokratičnega socialista".