Bernard Nežmah za Časnik.si: Primer Balantič ali usmeriti pogled onkraj domačijskih okvirov

Uredništvo
0

Bernard Nežmah je misli iz članka Začeti misliti zgodovino prvič predstavil na okrogli mizi Fenomen pesnika Balantiča na Kamniškem: od političnega problema do sočutnega iskanja poti sprave, ki se je odvijala v petek, 2. oktobra 2015, v Kamniku.

V njej govori o nujnosti premisliti zgodovino. Povod za takšno razmišljanje je zahteva po ukinitvi imena kamniške knjižnice, ki nosi ime po Francetu Balantiču, saj naj bi bil ta kolaborant z okupatorji. O tem nekem splošnem odzivu v Sloveniji pravi:

“Pogled, ki ni nov, je na Slovenskem prevladoval sedemdeset let. Vprašanje, ki se človeku spontano zastavi, je: kako lahko vztraja celo epoho, kako je lahko preživel tudi po propadu komunističnega režima? Njegova moč je v zastavku: biti sodelavec ali nasprotnik okupatorja? V tej izključujoči shemi je patriotski odgovor vnaprej enoznačen. Toda, ali je to edina možna perspektiva misliti zgodovino?”

Nežmah predstavi dva zgleda iz evropske zgodovine: prva je poljska pevka židovskega rodu Wiera Gran, ki so jo celo življenje obtoževali sodelovanja z okupatorjem, ker je v času okupacije nadaljevala z opravljanjem svojega dela – s petjem.

“In zgodil se je absurd: vojaki nemške armade, ki niso bili obsojeni zaradi zločinov, so po vojni lahko mirno živeli in delali, ne da bi jih stigmatizirali kot naciste, umetnica, ki med vojno ni opustila svojega poklica, pa je bila permanentno šikanirana.”

Drugi je primer francoskega generala Charlesa de Gaulla, ki svojih nasprotnikov ni avtomatično imel za izdajalce, kolaborante ali nacistične pomagače.

Celoten prispevek si lahko preberete na spletni strani Časnik.si

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime