Berlinčani bi do poceni stanovanj z razlastitvijo. A ideje levice lahko uničijo nepremičninski trg

Foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Stanovanjska problematika je bila ena od najpomembnejših predvolilnih tem na nedeljskih volitvah v Nemčiji. Predlogi za razrešitev tega vprašanja pa so morda še najbolje sledili tradicionalnemu razkoraku med levimi in desnimi strankami.

Medtem ko si Socialdemokrati in Zeleni prizadevajo obvladati cene z nadzorom najemnin, Krščanski demokrati in Liberalci pozivajo k večji gradnji, kar bi lahko po njihovem mnenju dosegli s sproščanjem zakonov o načrtovanju in drugimi regulatornimi zadevami.

Še bolj radikalno so se zadeve lotili v Berlinu, kjer so volivci med drugim odločali tudi o referendumskem vprašanju, ali naj mesto nepremičninskim podjetjem odvzame približno 200.000 domov.

Politično močno radikalen predlog predvideva, da bi morali zasebni najemodajalci, ki upravljajo več kot 3.000 domov, višek teh prodati mestu po močno znižani ceni.

Za razlastitev je glasovalo 56 odstotkov volivcev, proti jih je bilo 39 %. Izid referenduma za regionalno vlado sicer ni obvezujoč, vendar pa mora ta razpravljati o predlogu in pripraviti ustrezen zakon, o katerem bi nato glasovali v berlinskem senatu.

V kampanji za nacionalizacijo so ob tem izrazili upanje, da bo mesto na tak način prevzelo nadzor nad okoli 240.000 stanovanji, neupoštevanje referenduma pa bi bilo po njihovem mnenju "politični škandal".

Razlastitev kot odgovor na rast najemnin


Do pobude za tovrstni referendum je prišlo po tem, ko je nemško Ustavno sodišče aprila razveljavilo omejitev najemnin v nemškem glavnem mestu, ki ga je sprejela levo usmerjena koalicija Zelenih, Socialdemokratov (SPD) in Levice. Po mnenju sodišča bi bil namreč takšen ukrep lahko sprejet le na zvezni ravni, ne pa na ravni posameznih dežel.

Predlagatelji se v novem predlogu sklicujejo na 15. člen nemškega temeljnega zakona (ta sicer še nikoli ni bil uporabljen), ki pravi: »Zemljo, naravne vire in sredstva za proizvodnjo je mogoče z nacionalizacijo prenesti v javno last ali druge oblike javnih podjetij z zakonom, ki določa naravo in obseg odškodnine."

Toda le malo verjetno je, da bi Ustavno sodišče dovolilo prenos, ki ne bi temeljil na ustreznem povračilu. Tega se zaveda tudi najverjetnejša županja Berlina Fransiska Gaffey, kandidatka za župana iz vrst zmagovalke volitev Socialdemokratske stranke (SPD), ki se je v kampanji izrekla proti zakonu. Vendar je po razglasitvi rezultatov že napovedala postopek za njegov sprejem, ki pa bo nemudoma ustavljen, če se bo izkazalo, da je predlog v neskladju z ustavo.

Poceni stanovanja so preteklost


Berlin je v obdobju po drugi svetovni vojni sicer tradicionalno imel ugodno ceno najema stanovanj, tako v zahodnem, kot v vzhodnem delu delu mesta. Na vzhodu to pravzaprav ni bilo presenetljivo, a tudi oblasti v zahodnem Berlinu so skrbele za to, da so se prebivalci neprestano doseljevali. Tako na primer prebivalcem Zahodnega Berlina ni bilo potrebno služiti vojaškega roka, zaradi česar je bilo mesto zelo vabljivo za npr. leve aktiviste.

Po padcu zidu so se takšne ugodnosti nehale, na vzhodu mesta pa so ugasnile tudi številne tovarne. Število prebivalcev v mestu je močno upadlo in mestna oblast je le s težavo vzdrževala velikanski sklad praznih stanovanj. Od padca zidu jih je bilo tako kar 200.000 prodanih zasebnim lastnikom in različnim nepremičninskim skladom.

Skladi odkupijo prazna stanovanja


Največji srd predlagateljev kampanje žanje podjetje Deutsche Wohnen, ki je leta 2004 skupaj z nekaj drugimi vlagatelji odkupilo kar 65.000 javnih stanovanj za skupno ceno 405 milijonov evrov oziroma le nekaj več kot 6.000 evrov za stanovanje. Toda mesto je takrat imelo v lasti kar 150.000 praznih stanovanj.

Že skoraj nekdanji župan Berlina Michael Müller (SPD) sicer priznava, da je bila prodaja napaka, a glede na vse okoliščine pravi, da si mesto ne more privoščiti strašenja potencialnih vlagateljev v nepremičnine.

Ne regulacija, potrebna so nova stanovanja


Berlin se je v zadnjem desetletju močno razvil. Postal je nekakšno kulturno središče Evrope, svoja vrata pa so tam odprla številna visokotehnološka podjetja. Zaradi priseljevanja bi v tem 3,6 milijonskem mestu vsako leto potrebovali 20.000 novih stanovanj.

S tem se strinjajo tudi v družbi Deutsche Wohnen, kjer napovedujejo okrepljeno gradnjo, načrt aktivistov pa ocenjujejo z besedami, da ta "ne bo ustvaril niti enega kvadratnega metra dodatnega bivalnega prostora".

Pozitivna stvar Berlina je med drugim tudi v tem, da je zlasti v nekdanjem vzhodnem Berlinu za gradnjo primernih zemljišč dovolj. Vsakršno eksperimentiranje pa bi lahko investitorje odvrnilo od gradnje na teh zemljiščih ter mestu povzročilo še mnogo hujšo škodo.

Jasno namreč je, da Berlin vse bolj postaja eno najpomembnejših gospodarskih središč Evrope. Cene najemnin pa so kljub 100-odstotni rasti v zadnjih desetih letih še vedno opazno nižje kot v Hamburgu ali Münchnu in veliko ugodnejše kot v Londonu ali Parizu.

Tudi zato bi bilo vsakršno eksperimentiranje velika napaka in bi lahko močno zavrlo razvoj enega najperspektivnejših evropskih mest.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30