Berlinčani bi do poceni stanovanj z razlastitvijo. A ideje levice lahko uničijo nepremičninski trg
POSLUŠAJ ČLANEK
Stanovanjska problematika je bila ena od najpomembnejših predvolilnih tem na nedeljskih volitvah v Nemčiji. Predlogi za razrešitev tega vprašanja pa so morda še najbolje sledili tradicionalnemu razkoraku med levimi in desnimi strankami.
Medtem ko si Socialdemokrati in Zeleni prizadevajo obvladati cene z nadzorom najemnin, Krščanski demokrati in Liberalci pozivajo k večji gradnji, kar bi lahko po njihovem mnenju dosegli s sproščanjem zakonov o načrtovanju in drugimi regulatornimi zadevami.
Še bolj radikalno so se zadeve lotili v Berlinu, kjer so volivci med drugim odločali tudi o referendumskem vprašanju, ali naj mesto nepremičninskim podjetjem odvzame približno 200.000 domov.
Politično močno radikalen predlog predvideva, da bi morali zasebni najemodajalci, ki upravljajo več kot 3.000 domov, višek teh prodati mestu po močno znižani ceni.
Za razlastitev je glasovalo 56 odstotkov volivcev, proti jih je bilo 39 %. Izid referenduma za regionalno vlado sicer ni obvezujoč, vendar pa mora ta razpravljati o predlogu in pripraviti ustrezen zakon, o katerem bi nato glasovali v berlinskem senatu.
V kampanji za nacionalizacijo so ob tem izrazili upanje, da bo mesto na tak način prevzelo nadzor nad okoli 240.000 stanovanji, neupoštevanje referenduma pa bi bilo po njihovem mnenju "politični škandal".
Do pobude za tovrstni referendum je prišlo po tem, ko je nemško Ustavno sodišče aprila razveljavilo omejitev najemnin v nemškem glavnem mestu, ki ga je sprejela levo usmerjena koalicija Zelenih, Socialdemokratov (SPD) in Levice. Po mnenju sodišča bi bil namreč takšen ukrep lahko sprejet le na zvezni ravni, ne pa na ravni posameznih dežel.
Predlagatelji se v novem predlogu sklicujejo na 15. člen nemškega temeljnega zakona (ta sicer še nikoli ni bil uporabljen), ki pravi: »Zemljo, naravne vire in sredstva za proizvodnjo je mogoče z nacionalizacijo prenesti v javno last ali druge oblike javnih podjetij z zakonom, ki določa naravo in obseg odškodnine."
Toda le malo verjetno je, da bi Ustavno sodišče dovolilo prenos, ki ne bi temeljil na ustreznem povračilu. Tega se zaveda tudi najverjetnejša županja Berlina Fransiska Gaffey, kandidatka za župana iz vrst zmagovalke volitev Socialdemokratske stranke (SPD), ki se je v kampanji izrekla proti zakonu. Vendar je po razglasitvi rezultatov že napovedala postopek za njegov sprejem, ki pa bo nemudoma ustavljen, če se bo izkazalo, da je predlog v neskladju z ustavo.
Berlin je v obdobju po drugi svetovni vojni sicer tradicionalno imel ugodno ceno najema stanovanj, tako v zahodnem, kot v vzhodnem delu delu mesta. Na vzhodu to pravzaprav ni bilo presenetljivo, a tudi oblasti v zahodnem Berlinu so skrbele za to, da so se prebivalci neprestano doseljevali. Tako na primer prebivalcem Zahodnega Berlina ni bilo potrebno služiti vojaškega roka, zaradi česar je bilo mesto zelo vabljivo za npr. leve aktiviste.
Po padcu zidu so se takšne ugodnosti nehale, na vzhodu mesta pa so ugasnile tudi številne tovarne. Število prebivalcev v mestu je močno upadlo in mestna oblast je le s težavo vzdrževala velikanski sklad praznih stanovanj. Od padca zidu jih je bilo tako kar 200.000 prodanih zasebnim lastnikom in različnim nepremičninskim skladom.
Največji srd predlagateljev kampanje žanje podjetje Deutsche Wohnen, ki je leta 2004 skupaj z nekaj drugimi vlagatelji odkupilo kar 65.000 javnih stanovanj za skupno ceno 405 milijonov evrov oziroma le nekaj več kot 6.000 evrov za stanovanje. Toda mesto je takrat imelo v lasti kar 150.000 praznih stanovanj.
Že skoraj nekdanji župan Berlina Michael Müller (SPD) sicer priznava, da je bila prodaja napaka, a glede na vse okoliščine pravi, da si mesto ne more privoščiti strašenja potencialnih vlagateljev v nepremičnine.
Berlin se je v zadnjem desetletju močno razvil. Postal je nekakšno kulturno središče Evrope, svoja vrata pa so tam odprla številna visokotehnološka podjetja. Zaradi priseljevanja bi v tem 3,6 milijonskem mestu vsako leto potrebovali 20.000 novih stanovanj.
S tem se strinjajo tudi v družbi Deutsche Wohnen, kjer napovedujejo okrepljeno gradnjo, načrt aktivistov pa ocenjujejo z besedami, da ta "ne bo ustvaril niti enega kvadratnega metra dodatnega bivalnega prostora".
Pozitivna stvar Berlina je med drugim tudi v tem, da je zlasti v nekdanjem vzhodnem Berlinu za gradnjo primernih zemljišč dovolj. Vsakršno eksperimentiranje pa bi lahko investitorje odvrnilo od gradnje na teh zemljiščih ter mestu povzročilo še mnogo hujšo škodo.
Jasno namreč je, da Berlin vse bolj postaja eno najpomembnejših gospodarskih središč Evrope. Cene najemnin pa so kljub 100-odstotni rasti v zadnjih desetih letih še vedno opazno nižje kot v Hamburgu ali Münchnu in veliko ugodnejše kot v Londonu ali Parizu.
Tudi zato bi bilo vsakršno eksperimentiranje velika napaka in bi lahko močno zavrlo razvoj enega najperspektivnejših evropskih mest.
Medtem ko si Socialdemokrati in Zeleni prizadevajo obvladati cene z nadzorom najemnin, Krščanski demokrati in Liberalci pozivajo k večji gradnji, kar bi lahko po njihovem mnenju dosegli s sproščanjem zakonov o načrtovanju in drugimi regulatornimi zadevami.
Še bolj radikalno so se zadeve lotili v Berlinu, kjer so volivci med drugim odločali tudi o referendumskem vprašanju, ali naj mesto nepremičninskim podjetjem odvzame približno 200.000 domov.
Politično močno radikalen predlog predvideva, da bi morali zasebni najemodajalci, ki upravljajo več kot 3.000 domov, višek teh prodati mestu po močno znižani ceni.
Za razlastitev je glasovalo 56 odstotkov volivcev, proti jih je bilo 39 %. Izid referenduma za regionalno vlado sicer ni obvezujoč, vendar pa mora ta razpravljati o predlogu in pripraviti ustrezen zakon, o katerem bi nato glasovali v berlinskem senatu.
V kampanji za nacionalizacijo so ob tem izrazili upanje, da bo mesto na tak način prevzelo nadzor nad okoli 240.000 stanovanji, neupoštevanje referenduma pa bi bilo po njihovem mnenju "politični škandal".
Razlastitev kot odgovor na rast najemnin
Do pobude za tovrstni referendum je prišlo po tem, ko je nemško Ustavno sodišče aprila razveljavilo omejitev najemnin v nemškem glavnem mestu, ki ga je sprejela levo usmerjena koalicija Zelenih, Socialdemokratov (SPD) in Levice. Po mnenju sodišča bi bil namreč takšen ukrep lahko sprejet le na zvezni ravni, ne pa na ravni posameznih dežel.
Predlagatelji se v novem predlogu sklicujejo na 15. člen nemškega temeljnega zakona (ta sicer še nikoli ni bil uporabljen), ki pravi: »Zemljo, naravne vire in sredstva za proizvodnjo je mogoče z nacionalizacijo prenesti v javno last ali druge oblike javnih podjetij z zakonom, ki določa naravo in obseg odškodnine."
Toda le malo verjetno je, da bi Ustavno sodišče dovolilo prenos, ki ne bi temeljil na ustreznem povračilu. Tega se zaveda tudi najverjetnejša županja Berlina Fransiska Gaffey, kandidatka za župana iz vrst zmagovalke volitev Socialdemokratske stranke (SPD), ki se je v kampanji izrekla proti zakonu. Vendar je po razglasitvi rezultatov že napovedala postopek za njegov sprejem, ki pa bo nemudoma ustavljen, če se bo izkazalo, da je predlog v neskladju z ustavo.
Poceni stanovanja so preteklost
Berlin je v obdobju po drugi svetovni vojni sicer tradicionalno imel ugodno ceno najema stanovanj, tako v zahodnem, kot v vzhodnem delu delu mesta. Na vzhodu to pravzaprav ni bilo presenetljivo, a tudi oblasti v zahodnem Berlinu so skrbele za to, da so se prebivalci neprestano doseljevali. Tako na primer prebivalcem Zahodnega Berlina ni bilo potrebno služiti vojaškega roka, zaradi česar je bilo mesto zelo vabljivo za npr. leve aktiviste.
Po padcu zidu so se takšne ugodnosti nehale, na vzhodu mesta pa so ugasnile tudi številne tovarne. Število prebivalcev v mestu je močno upadlo in mestna oblast je le s težavo vzdrževala velikanski sklad praznih stanovanj. Od padca zidu jih je bilo tako kar 200.000 prodanih zasebnim lastnikom in različnim nepremičninskim skladom.
Skladi odkupijo prazna stanovanja
Največji srd predlagateljev kampanje žanje podjetje Deutsche Wohnen, ki je leta 2004 skupaj z nekaj drugimi vlagatelji odkupilo kar 65.000 javnih stanovanj za skupno ceno 405 milijonov evrov oziroma le nekaj več kot 6.000 evrov za stanovanje. Toda mesto je takrat imelo v lasti kar 150.000 praznih stanovanj.
Že skoraj nekdanji župan Berlina Michael Müller (SPD) sicer priznava, da je bila prodaja napaka, a glede na vse okoliščine pravi, da si mesto ne more privoščiti strašenja potencialnih vlagateljev v nepremičnine.
Ne regulacija, potrebna so nova stanovanja
Berlin se je v zadnjem desetletju močno razvil. Postal je nekakšno kulturno središče Evrope, svoja vrata pa so tam odprla številna visokotehnološka podjetja. Zaradi priseljevanja bi v tem 3,6 milijonskem mestu vsako leto potrebovali 20.000 novih stanovanj.
S tem se strinjajo tudi v družbi Deutsche Wohnen, kjer napovedujejo okrepljeno gradnjo, načrt aktivistov pa ocenjujejo z besedami, da ta "ne bo ustvaril niti enega kvadratnega metra dodatnega bivalnega prostora".
Pozitivna stvar Berlina je med drugim tudi v tem, da je zlasti v nekdanjem vzhodnem Berlinu za gradnjo primernih zemljišč dovolj. Vsakršno eksperimentiranje pa bi lahko investitorje odvrnilo od gradnje na teh zemljiščih ter mestu povzročilo še mnogo hujšo škodo.
Jasno namreč je, da Berlin vse bolj postaja eno najpomembnejših gospodarskih središč Evrope. Cene najemnin pa so kljub 100-odstotni rasti v zadnjih desetih letih še vedno opazno nižje kot v Hamburgu ali Münchnu in veliko ugodnejše kot v Londonu ali Parizu.
Tudi zato bi bilo vsakršno eksperimentiranje velika napaka in bi lahko močno zavrlo razvoj enega najperspektivnejših evropskih mest.
Povezani članki
Zadnje objave
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
Video objave
Odmev tedna: Zbiranje lastovk za prihod pomladi
22. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
6 komentarjev
STAJERKA2021
Katastrofe so pred vrati.
Ne zavedamo se, da je vsaka družina 6 obrokov do lakote. Če ni oskrbe - smo lačni. Še zdaleč pa kljub temu, da imamo zemlje dovolj, nismo samooskrbni. Preveč se zanašamo na uvoz.
Prav tako za vse ostale dobrine.
Živi primer je VB. Panika zaradi goriva. Zamislite si, da v trgovina razprodajo vsa živila in ni novih dobav. Ne boj - mesarsko klanje. To nas čaka! Če nekaj ni, ne moreš kupiti, tudi če imaš denar. Denar je v pomanjkanju brez vrednosti.
Teodor
Nedolgo nazaj ste na Domovini podpirali take stvari, lepo, da ste se premislili, je pa bil članek izpred dveh let zelo naiven, brez vpogleda v prihodnost.. Kdo bi si mislil, da se bodo levičarji v dveh letih tako radikalizirali, iz zamrznitve najemnin v nacionalizacijo. Le še korak je do pobijanja.
https://www.domovina.je/berlin-zamrznil-ceno-najemnin-za-stanovanja-ljubljana-po-ceni-se-vedno-v-vrhu/
marija_pokrivac
Poglejte, kaj se te dni dogaja v Angliji. Ni goriva, pa se že pretepajo na bencinskih črpalkah. Kar zgrozim se, kaj bi se zgodilo v primeru neke večje katastrofe in večjega pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin. Res, da pride do nasilja je le majhen korak.
Berger
Te volitve so med drugim pokazale, da je v Nemčiji sedanja die Linke, naslednica nekdanje komunistične Partije v Berlinu in v bivši vzhodni Nemčiji močno prisotna. Vendar na Zvezni ravni je izgubila , tako da ni dosegla praga za vstop v Bundestag ( samo 4,9 % ) vendar pa je zaradi volilnega sistema preko"direktnih mandatov - vsak volilec ima namreč dva glasa) prišla v parlament ( Budestag) z 39 glasovi od skupnpo 735 poslancev ( V glavnem je dobila v bivši vzhod ni Nemčiji).
Berlin je specifičen.
Drži, kar je omenjeno v komentarju. Bivša Zahodna Nemčija je vzpodbujala priseljevanje "zahodnih Nemcev v bivši Zahodni Berlin z mnogimi bonitetami. Med ostali, tudi z poceni stanovanji. Po združitvi so bivši vzhodni Nemci podedovali " socialistično mentaliteto poceni stanovanj.
V bivšem Vzhodnem Berlinu je nekdaj živelo nekaj deset tisoč ruskih vojakov z družinam. Ogromna naselja poceni blokov z tankimi stenami. To so Nemci po združitvi vse porušili in zgradili nova naselja
V Berlin se je naselilo ogromni prišlekov. Od avanture in hitrih dobičkov željnih zahodnjakov, do vseh mogočih migrantov. Vsem tem pa je skupno, da jim delo ni vrednota. Danes je Berlin komaj še nemško mesto, kjer nemška Policija nima dostopa, do celih predelov Berlin, razen če pride z specialci. Cele četrti obvladujejo arabski klani, ki imajo svoje zakone.
To je slika, kaj čaka Evropo, če bo nadaljevala z takšno politiko.
Da je uspel referendum o razlastitvi velikih lastnikov stanovanj, kaže tudi na mentaliteto in sestavo večinskega dela prebivalcev. Podpihuje jih Levica, ki ji je glavni slogan " pravična (raz)delitev dobrin.
Pred volitvami je obstajala realna možnost, da bi "die Linke prišla v vlado. kazalo ji je okrog 10 %. Govorilo se je o rdeče- zeleno-rdeči koaliciji ( SDP - Gruene - Die LInke )
Pri nas, o tem, da je die Linke ( primerjava z našo Levico) v Nemčiji močno izgubila,in ni dosegla praga, praktično ne govori..
V Nemčiji bo vsekakor sredinska vlada. Vprašanje je ali bo levosredinska ( Z SDP na čelu ) ali desnosredinska z CDU / CSU na čelu)
darko
to je problem vseh prestolnic. London, Paris, Berlin, tudi Ljubljana, ne odraža političnega stanja v državi. sami neki "socialisti", ki samo čakajo na trenutek, da lahko tudi oni postanejo "über" kapitalisti...
Von Mises
Ste investitor, ki imate ravnokar na voljo kakih 5 milijonov in bi jih investirali v gradnjo ali nakup in obnovo nepremičnin. Ste po takšnem referendumu pripravljeni svoj denar investirati v Berlin?
Sedaj si pa predstavljajte 1000 takih investitorjev.
Če Berlin sprejme tak zakon, bo čez 10, 20 let podoben Berlinu konec leta 1945. Nihče več ne bo investiral v novogradnje in niti ne v obnove.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.