Berlin zamrznil ceno najemnin za stanovanja, Ljubljana po ceni še vedno v vrhu

Uredništvo
2

Berlinski senat je sprejel zakon, ki v prihodnjih petih letih prepoveduje dvig najemnin za stanovanja v nemški prestolnici. Prepoved pa bo veljala za okoli milijon in pol stanovanj. Čeprav je Berlin na lestvici glavnih mest na repu, se je v zadnjih letih cena tako zvišala, da je ukrep sprejemljiv.

Kako je z Ljubljano, ki je že dal časa prva na lestvicah evropskih glavnih mest po ceni na kvadratni meter? Cene še rastejo? Pogledali smo cene in dodali tudi primerjavo Ljubljane z Mariborom.

Kljub temu, da so v Berlinu najemnine še vedno nižje kot v glavnih mestih drugih zahodnoevropskih držav, so se odločili za uravnavanje oddajanja nepremičnin. V zadnjih desetih letih so se namreč cene zvišale za skoraj sto odstotkov.

Po nemških podatkih je samo 46 odstotkov Nemcev lastnikov stanovanj, v Berlinu pa le 18 odstotkov, zato so zakoni najemanja pomembni za večino ljudi. 40.000 ljudi je zato aprila zahtevalo, da se v Berlinu ustavi rast najemnin. Šli so še dlje. Nastala je celo pobuda za referendum o tem, da bi podjetja, ki imajo v lasti več tisoč stanovanj in jih oddajajo izključno za dobiček, razlastili.

Berlinska deželna vlada je na takšne pobude morala odgovoriti in kot prva v Nemčiji vpeljala precej drastičen ukrep in Berlin je postal prvo nemško mesto, ki je zamrznilo najemnine. Zakon bo po navedbah združenja najemnikov vplival na 1,6 milijona stanovanj po vsej nemški prestolnici. V skladu z zakonom lastniki ne bodo smeli povečevati najemnin trenutnim najemnikom, najemnine pa bodo morale biti enake tudi za nove najemnike. Zakon ne bo veljal za novogradnje.

Kako je v Sloveniji?

Evropski statistični urad je v začetku letošnjega leta objavil novico, da so cene nepremičnin v Sloveniji v primerjavi s drugo polovico leta 2018 zrasle za kar 15,1 odstotka, kar je daleč največ v vsej Evropski uniji. Povpraševanje se je sicer umirilo, vendar se ob pomanjkanju novih projektov in ugodnih kreditih danes na trgu proda skoraj vse.

Cene stanovanj v Sloveniji od obrata v prvi polovici leta 2015 rastejo vse hitreje. Povprečna cena rabljenega stanovanja je bila v prvem polletju leta 2018 za šest odstotkov višja kot v drugem polletju lanskega leta in za 11 odstotkov višja kot v prvem polletju 2017. V primerjavi s prvo polovico leta 2015 je bila višja že za 22 odstotkov, medtem ko so bile le povprečne cene še vedno za štiri odstotke nižje kot leta 2008, ko so bile na cenovnem vrhu.

Število in vrednost sklenjenih kupoprodajnih poslov z nepremičninami v prvem polletju leta 2018 sta bila v primerjavi z rekordnimi številkami, doseženimi v prvi polovici leta 2017, nekoliko manjša, a še vedno na visoki ravni, kaže poročilo Geodetske uprave RS. Razloge vidijo v pomanjkanju ponudbe novih stanovanj in rasti cen.

Cene hiš kljub pospešeni rasti, tako kot cene stanovanj, v prvi polovici leta še niso dosegle cenovnega vrha iz leta 2008. Po oceni so bile v prvem polletju 2018 v povprečju še vedno nižje za okoli 10 odstotkov.

Po pričakovanjih cene stanovanjskih nepremičnin rastejo najhitreje v Ljubljani in okolici ter na Obali, kjer je povpraševanje največje.

Povprečna cena rabljenega stanovanja je v Ljubljani je dosegla 2770 evrov na kvadratni meter in je kot edina na obravnavnih območjih presegla ceno iz leta 2008. Cene stanovanj v Ljubljani so zaradi pospešene rasti v zadnjem letu prehitele cene na Obali brez Kopra (2520 evrov na kvadratni meter), kjer so praviloma sicer najvišje.

Ljubljana vs. Maribor: Če želite poceni, pojdite v Maribor

Visoke cene stanovanj v Ljubljani, kjer se v povprečju proda četrtina vseh stanovanj, so odločilno vplivale tudi na dvig povprečne cene rabljenih stanovanj v Sloveniji, ki je dosegla 1750 evrov na kvadratni meter.

Leta 2017 je povprečna cena stanovanja na kvadratni meter v Mariboru znašala 1.150 EUR, medtem ko v Ljubljani 2.410 EUR. V letu 2018 je povprečna cena stanovanja v Mariboru narasla na 1.260 EUR/m2 in v Ljubljani na 2.770 EUR/m2. Z tolikšnim dvigom cen stanovanj v Ljubljani je bila za skoraj 4% presežena rekordna vrednost iz leta 2008, ki je znašala 2.660 EUR/m2.

Povprečna cena stanovanjske hiše v letu 2017 je v Mariboru znašala 107.000 EUR, medtem ko v Ljubljani 248.000 EUR. Leto pozneje je povprečna cena v Mariboru poskočila na 118.000 EUR ter v Ljubljani na 276.000 EUR. V Mariboru je tako povprečna cena narasla za dobrih 9% ter v Ljubljani za dobrih 10%.

Ko pogledamo povprečne cene poslovnih prostorov opazimo podobno nihanje kot pri cenah stanovanj. V Mariboru, ki je drugo največje poslovno središče v državi, so cene v povprečju prav tako za polovico nižje kot v Ljubljani. Tako je pisarna v letu 2017 v Mariboru povprečno stala 700 EUR/m2, leto pozneje pa se je cena znižala na 660 EUR/m2. V Ljubljani je leta 2017 bilo potrebno za pisarno odšteti povprečno 1.630 EUR/m2, ter lansko leto že nekoliko manj tj. 1.580€/m2. V Ljubljani se ni znižala le povprečna cena pisarn, ampak tudi povprečna cena lokalov in sicer iz 2.230 EUR/m2 na 1.830 EUR/m2. V Mariboru pa so se povprečne cene lokalov dvignile za skoraj 39%, tj. iz 800 EUR/m2 na 1.310 EUR/m2.

Tudi cene zemljišč za gradnjo stavb so se v Mariboru zvišala in sicer iz 68 EUR/m2 na 83 EUR/m2. V Ljubljani pa znižala za dobrih 13% – iz 255 EUR/m2 na 221 EUR/m2.

2 KOMENTARJI

  1. Ne morem verjeti, da v Domovini podpirajo tako netržni ukrep, kot je zamrznitev cen. Imel sem jih za ekonomske liberalce, ampak očitno smo v Sloveniji vsi vsaj prikriti socialisti.
    Tržno gospodarstvo na dolgi rok reši anomalije, bodisi z zmanjšanim povpraševanjem ali z povečanjem ponudbe. Če je seveda trg svoboden. V zvezni državi Berlin vladajo socialisti in predstavljam si, da so ekonomski idioti, tudi če so Nemci. Socialisti so uničili tudi z nafto bogato Venezuelo in ni vrag, da ne bi tudi enega malo večjega mesta.

    • “Nastala je celo pobuda za referendum o tem, da bi podjetja, ki imajo v lasti več tisoč stanovanj in jih oddajajo izključno za dobiček, razlastili.”

      Socializem se vrača na glavna vrata. Namesto, da bi zvonili vsi alarmi, v “desnem” portalu to podpirate. Neverjetno. Kaj sploh še ostane levim?

      Naraščanje cen stanovanjem in najemninam so tipični znaki pregrevanja gospodarstva, vendar tokrat ne zaradi gospodarske uspešnosti, temveč zaradi velikih količin denarja v obtoku, ki so ga napumpale centralne banke, da bi po socialistično rešile banke in korporacije. Z drugo besedo, račun za tisto brezplačno kosilo je prispel.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime