Ben-Hur 2016: končno je Hollywood ustvaril film po meri vernega gledalca

Vir: Karantanija Cinemas

V Združenih državah Amerike je po ocenah tržnih analitikov okrog 17 % potrošnikov, ki se za to, komu bodo namenili svoj denar, odločajo na podlagi krščanskih prepričanj in verskega izročila.

Gre za trg, ki obsega okoli 41 milijonov ljudi, ki letno zapravijo več kot 2 milijarde ameriških dolarjev.

A takšnemu potencialu navkljub jim hollywoodski filmski redko namenijo film po njihovih potrebah in okusu. A včasih se vendarle zgodi izjema, piše Gospel Herald, opozarjajoč na najnovejši film po knjigi Lewa Wallacea iz leta 1880, Ben-Hur.

Organizacija, Faith Driven Consumer, ki povezuje potrošnike krščanskih vrednot s podjetji, ki delujejo v skladu z njimi, je prvič do sedaj ocenila hollywoodski film s pozitivno kritiko ter z impresivno oceno štirih zvezdic. Novi Ben-Hur bo v slovenske kinodvorane prišel 25. avgusta.

“Ben-Hur je primer, ko Hollywood naredi pravo stvar. Verni uporabniki lahko gledajo ta film ter v njem uživajo tudi z duhovne perspektive – ima pomen. Poleg tega bo tudi navdahnil tiste, ki nimajo verskega interesa in zgolj iščejo zgodovino ter akcijo – tudi to ima,” je oceno pojasnil ustanovitelj FDC Chris Stone.

Zgodba o sovraštvu in odpuščanju

Vir: Karantanija Cinemas

Zgodovina Ben-Hura se je začela leta 1880, ko se je roman Lewa Wallacea, poimenovan Ben-Hur: roman iz Kristusovih časov, zelo hitro zavihtel na sam vrh najbolj vplivnih krščanskih knjig dvajsetega stoletja. V slovenščino je bil preveden že leta 1899.

Po tem romanu so kasneje posneli več filmov, najbolj znan je iz leta 1959, ki je prejel tudi enajst Oskarjev.

Tokrat gre za film scenaristov Keitha Clarka in Johna Ridleya ter producentov Rome Downey ter Marka Burnetta. Pripoveduje zgodbo judovskega princa Juda Ben-Hura (igra ga Jack Huston), ki živi v od Rimljanov okupiranem Jeruzalemu.

Kot žrtev izdaje svojega prijatelja ter posvojenega brata Messale (Toby Kebbell) dolga leta živi kot suženj, nato pa ga reši bogati šejk Illderim (Morgan Freeman) ter ga trenira v tekmovanju z vprežnimi vozovi, da bi v temu premagal svojega izdajalskega brata ter tudi Rimljane.

Ves čas se Juda spopada z jezo ter sovraštvom do brata, vendar je ta njegova zgodba prepletena z Jezusovo zgodbo odpuščanja ter njegove smrti, kar odreši Juda njegove jeze ter mu da moč odpustiti tistim, ki so mu storili krivico.

Nasprotno kot znana istoimenska filmska klasika iz leta 1959 je tu Jezus postavljen v središče zgodbe, kar bo po mnenju Stona v kinodvorane pritegnilo verne gledalce. “Mislim, da bo verno občinstvo v filmu našlo močno sporočilo, to zgodbo o tem, da si zaslepljen z jezo in da to odkriješ in si je ozdravljen ter da občutiš odrešenje. Na to lahko gledam kot kristjan ter rečem: Da, to je moja zgodba.”

Film, ki ga Hollywood zares potrebuje

“To je film, ki ga je Hollywood zares potreboval narediti, potreboval ga je zase ter za verujoče občinstvo. Pri tem ni veliko takšnega, kar bi bilo obžalovanja vredno, je pa zelo veliko odmevnega,” je prepričan Stone ki upa, da je filmska industrija končno ugotovila, da sedaj pušča precej velik kos svojega trga nepotešenega.

“Ne moreš biti tako velik faktor, kot je zabavna industrija, ter zamižati na obe očesi pri tako velikem številu ljudi, ki zapravi takšno količino denarja. Hollywood je ugotovil, da gre za izvedljiv trg, ugotovili so, da na tem trgu vlada velika želja po takih filmih,”

Stone tako spodbuja verne obiskovalce filma, da naj gredo gledat filme, poleg tega pa naj tudi prizna Hollywoodu to, da je tokrat zares vložil trud ter poskušal s svojim izdelkom doseči verujoče občinstvo:

“Rad bi spodbudil ljudi – vedno, ko se Hollywood potrudi in je v tem trudu iskren, bi morali to podpreti, ker kako drugače bomo dobili, kar želimo, če jih ne nagradimo takrat, ko jim uspe? Verni uporabniki se morajo potruditi in reči: ‘Hej, to je to, kar želim!'”

Glavni igralec po blagoslov v Vatikan

Vir: Karantanija Cinemas

Brazilski igralec Rodrigo Santoro je za svojo vlogo Jezusa Kristusa prejel osebni blagoslov papeža Frančiška. Film so namreč snemali v Rimu, v studiih Cinecitta in tako je imel igralec možnost, da prejme blagoslov za svoje delo.

Papež Frančišek je osebno blagoslovil Rodriga Santora. To je bil izjemen trenutek zanj in za vse nas,” je dejala producentka Roma Downey. Oba producenta, ki sta namreč zakonca in kristjana, sta večkrat povedala, da jima podpora, ki jo film dobiva od vseh Cerkva, veliko pomeni.

Vir: karantanija Cinemas

“Vendar se je Katoliška cerkev tokrat zares izpostavila ter podprla film,” je v intervjuju za Gospel Herlad dejala Downey.

Pohvalila je tudi Santorovo igro Jezusa, ki mu igralec da “nežno moč ter hkrati tudi čudovito brezčasnost”.

Pravi, da je vesela, da ima tokrat njegov lik v filmu večjo vlogo, saj ime igralca v vlogi Jezusa v filmu iz leta 1959 ni bilo omenjeno niti v zaključni špici.

Dva filma s svetopisemsko tematiko, ki sta zgolj izrabila zgodbo, a z verskega vidika povsem zgrešila njeno bistvo.

V zadnjem obdobju sta versko tematiko iz Svetega pisma za poskus zgodovinskega spektakla izrabila dva velika hollywoodska filmska projekta, Noe (Noah, 2014) in Eksodus: Bogovi in kralji (Exodus:Gods and Kings, 2014).

Oba filma sta (namerno?) zgrešila, popačila biblično sporočilo zgodb, obenem pa, kljub zvezdniški igralski zasedbi, tudi (ali ravno zato?) prejela slabe ocene kritikov ter vsaj malo svetopisemsko osveščene javnosti.

Večina filmov z versko tematiko nastaja v manjših neodvisnih studiih, med njimi tudi morda najbolj znani Kristusov pasijon (The Passion of The Christ, 2004) režiserja Mela Gibsona, za katerega je letos povedal, da bo zanj posnel nadaljevanje, torej zgodbo o Kristusu po njegovem vstajenju.

Komentiraj