Bela knjiga o obrambi Republike Slovenije: veliko premalo, veliko prepozno

Uredništvo
7

Ministrstvo za obrambo je objavilo belo knjigo o obrambi in jo danes predstavilo v Državnem svetu. Dokument med drugim navaja povišanje števila pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske (SV) postopoma na 8000 in dvig izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP-ja do leta 2035.

Bela knjiga o obrambi Republike Slovenije je strateški dokument, v katerem so predstavljeni vizija dolgoročnega razvoja, delovanje obrambnega sistema Republike Slovenije in doseganje ključnih ciljev na področju obrambe. Celoten dokument je na voljo tukaj.

Čemu je namenjena vojska?

Uvodoma je obrambni minister Karel Erjavec v Belo knjigo o obrambi Republike Slovenije zapisal: “Na Ministrstvu za obrambo si bomo prizadevali za zagotovitev učinkovitega in vzdržljivega obrambnega sistema, ki bo ob upoštevanju kadrovskih, materialnih, finančnih in drugih zmožnosti države razvijal potrebno raven obrambne sposobnosti države.” Duh postavljanja standardov, ki so že vnaprej omejeni pa se nadaljuje skozi celoten dokument.

Poleg tega iz dokumenta veje duh odnosa do vojske, ki jih zanikamo njeno primarno vlogo. Tako Karl Erjavec še zapiše: “Verjamem, da smo z vizijo, predstavljeno v Beli knjigi o obrambi Republike Slovenije, ustvarili podlago za krepitev zaupanja v obrambni sistem. Le z zaupanjem bomo lahko vzpostavili pogoje za prilagodljiv in moderen obrambni sistem, ki bo odgovarjal na spremembe v mednarodnem varnostnem okolju ter tako zagotavljal pogoje za delovanje preostalih družbenih podsistemov za kakovostno življenjsko okolje, razvoj in blaginjo ter dajal perspektivo prihodnjim generacijam.”

Postavljena zelo nizka pričakovanja

Avtorji bele knjige poudarjajo, da če predvideni ukrepi ne bodo uspešni pri povečanju števila pripadnikov vojske, bo “nujen ponovni razmislek o konceptu obrambnega sistema države, obsegu in strukturi SV ter uvedbi drugih sestavin vojaške dolžnosti“. Tako se država tudi v prihodnje ne bo odpovedala možnosti premisleka o ponovni uvedbi naborniškega sistema.

Kar se tiče financiranja področja obrambe, ki je že leta podhranjeno, bela knjiga predvideva postopno povečevanje obrambnih izdatkov s približevanjem na ravni Nata zastavljenima dvema odstotkoma BDP-ja in deležu investicij v obsegu najmanj 20 odstotkov obrambnih izdatkov.

vir: Bela knjiga o obrambi

Toda na vrhu zveze NATO so se že leta 2014 države EU, ki so tudi članice NATA zavezale, da bodo do leta 2014 povečale svoje izdatke za obrambo na 2 odstotka svojega brutodomačega proizvoda. Evropski parlament pa je države že pozival, naj te zaveze izpolnijo. Ocene zveze NATO iz leta 2018 kažejo, da trenutno 2 % BDP za obrambo namenja zgolj šest držav (Grčija, Estonija, Velika Britanija, Latvija, Poljska in Litva). Mi naj bi v skladu z vizijo to dosegli šele v naslednjih 15ih letih.

Vendar pa za gradnjo evropske obrambe niso pomembni zgolj višji izdatki, temveč predvsem učinkovitejša poraba teh sredstev. Skupno so izdatki EU za obrambo drugi najvišji na svetu (za ZDA), vendar pa po ocenah vsako leto zaradi podvajanja zmogljivosti in ovir pri javnem naročanju izgubimo kar 26,4 milijarde evrov. Na tem področju lahko EU s skupnimi ukrepi zagotovi smotrnejšo in učinkovitejšo porabo javnega denarja.

Nerealistični kadrovski načrti

V Slovenski vojski (SV) se že dalj časa soočajo s trendom usihanja števila pripadnikov. V lanskem letu se je v SV zaposlilo 109 pripadnikov, v istem obdobju jih je odšlo 292. Dokument sicer optimistično napoveduje rast vpisa v vojsko.

Vendar za to ne ponudi nobene konkretne rešitve ampak navedejo aktivnosti, ki naj bi se dogajale že leta: “Napori za izboljšanje kadrovskega stanja v Slovenski vojski bodo usmerjeni v področje promocije vojaškega poklica in vstopa oziroma pridobivanja novih kadrov, področje zadrževanja sedanjega kadra, vključno z oblikami nagrajevanja, kompenzacij in bonitet, ter področje izhoda iz obrambnega sistema, vključno s sistemskimi rešitvami za vse kategorije pripadnikov Slovenske vojske (pogodbena rezervna sestava in prostovoljno služenje vojaškega roka). Kadrovsko stanje Slovenske vojske se bo lahko izboljšalo le s celovitim kadrovskim pristopom v celotnem nacionalnovarnostnem sistemu in širši družbi, kar bo zahtevalo tudi prilagoditve in spremembe zakonodaje ter podzakonskih aktov. Pri tem gre za preplet nujnih organizacijskih in statusnih ukrepov, povezanih s posebnostmi vojaškega poklica in spremembami zakonodaje.”

vir: Bela knjiga o obrambi

 

 

 

 

 

7 KOMENTARJI

  1. https://www.westernspring.co.uk/the-coudenhove-kalergi-plan-the-genocide-of-the-peoples-of-europe/
    To je v glavah naših okupatorjev v Bruslju. Toda, če bi se poglobili v Ameriško družbo bi videli, da ni prišlo do prav velikega mešanja. Naravno namreč je, da črncem belke niso všeč, belcem pa ne črnke. Ali pa naj gredo malo v JAR in pogledajo bele kmete, ki jih črnci prav pošteno preganjajo. Ali so črnci bili pripravljeni vzeti belke in belci črnke? Ne! Ne, ker črncem belci niso všeč in belcem ne črnci. Nikakor ni prišlo do mešanja rase in stapljanja v eno raso. Zato bo ideja od ZDE padla v vodo. Bodo pa seveda kamele pile iz Rena kot je bilo napovedano v najbolj apokaliptičnih napovedih.

    • asilju nad kristjani ni videti konca. Iz Kenije namreč poročajo o smrti treh krščanskih učiteljev. Trojica učiteljev je nastradala v napadu na osnovno šolo, ki naj bi ga izvedla džihadistična fundamentalna skup
      vir Nova24
      Z Rimom povezana sirsko-malabarska Cerkev v indijski zvezni državi Kerala poziva k večji previdnosti zaradi prisilnih spreobrnitev krščanskih deklet v islam. Kot je po navedbah avstrijske katoliške agencije Kathpress poročal rimski spletni portal asianews.it, so minulo nedeljo pri vseh bogoslužjih v omenjeni zvezni državi prebrali pastirsko pismo sirsko-malabarske sinode, ki ga je podpisal višji nadškof kardinal George Alencherry.

      Kritiki kot »ljubezenski džihad« opisujejo prakso zapeljevanja deklet drugih veroizpovedi z lažnimi ljubezenskimi izpovedmi, da bi jih po poroki prisilili k spreobrnjenju v islam, jih radikalizirali in vključili v vojno ali teroristično delovanje islamskih skrajnežev. To početje »ogroža družbeni mir in versko sožitje«, so bili kritični indijski škofje na sinodalnem zasedanju; poleg tega je ogroženo tudi »sekularno tkivo države«.

      Cerkveno svarilo pa je notranje sporno: škofija Ernakulam-Angamaly se je po navedbah medijev odločila, da pastirskega pisma škofov ne bo javno predstavila, češ da bi s tem »prilivali olja na ogenj« trenutni razpravi o verski zakonodaji v Indiji, zbujali napačne asociacije in razburili desničarsko usmerjene nacionaliste.

      Decembra lani je indijski parlament sprejel zakon, ki muslimanskim priseljencem v državo preprečuje pridobitev državljanstva, kar pa ne velja za pripadnike šestih verskih manjšin, ki so preganjanje v sosednjih državah Pakistanu, Afganistanu in Bangladešu – namreč hindujce, budiste, janiniste, pa tudi kristjane, sikhe in parsije. Kardinal Alencherry zakon zagovarja, vendar meni, da bi moral biti »enak za nezakonite migrante vseh veroizpovedi«.

      Primeri t.i. »ljubezenskega džihada« v Kerali so v javnost prišli lansko jesen. V enem izmed njih je znanec posilil krščansko dijakinjo in jo nato izsiljeval s fotografijami. Ker se ni bila pripravljena spreobrniti v islam, jo je ugrabil. Drug dokumentiran primer pa govori o krščanskem dekletu, ki naj bi bilo odpeljano v neznano zahodnoazijsko državo.

      Po cerkvenih ocenah se je v letih med 2005 in 2012 v Kerali iz krščanstva v islam spreobrnilo okoli 4.000 kristjank, ker so jim domnevni prijatelji in znanci »nastavili past«. Zadnje preiskave indijske policije kažejo, da je polovica islamskih skrajnežev, ki prihajajo iz Indije in so se pridružili teroristični skupini »Islamska država«, spreobrnjenih kristjanov.

      Najverjetneje marsikdo ni vedel, da je krščanstvo najbolj preganjana skupina na svetu krščanstvo, kar pa seveda ne čudi glede na to, da zahodnoevropski mainstream mediji to dejstvo pogostokrat prezrejo.

      V tem primeru gre za kristjane, ki živijo v večinsko muslimanskih državah. Če je bilo še sto let nazaj 20 odstotkov Severne Afrike in Bližnjega vzhoda krščanskega, je danes razlika očitna, saj delež krščanskega prebivalstva znaša štiri odstotke.

      Do tolikšnega upada krščanstva v tem delu sveta je prišlo v zadnjem desetletju. Če vzamemo pod drobnogled Egipt, lahko vidimo, da je v zadnjih dveh letih več deset tisoč koptskih kristjanov zapustilo Egipt. Seveda je v Egiptu še veliko takšnih, ki si zaradi zatiranja želijo zapustiti državo, ampak si tega ne morejo privoščiti. Seveda ni nobena skrivnost, čemu koptski kristjani želijo oditi. Spomnimo, da se je 1. januarja 2011, zgodil napad na dve krščanski cerkvi v Aleksandriji.

      Napadi na cerkve naraščajo
      V zadnjih letih pa smo lahko videli še več napadov na cerkve. Nekaj izmed njih jih je v napadu zgorelo do tal. Samo v avgustu 2013 je Muslimanska bratovščina skupaj s svojimi podporniki napadla in uničila kar 80 cerkva. Žal pa Egipt v zvezi z napadi na kristjane ne predstavlja nobene izjeme, namreč v zadnjih letih so v Nigeriji uničili več sto cerkva. 41 kristjanov je bilo ubitih tekom Božiča v severnem delu Nigerije leta 2011. 8. aprila 2012 je bilo samo tekom velikonočne maše v nigerijski prestolnici v bombnem napadu ubitih vsaj 38 ljudi.

      Cerkve napadajo tudi v Iraku in Siriji ter skoraj vsepovsod, kjer stojijo krščanske cerkve na Bližnjem vzhodu. Videti je mogoče, da se po svetu uničuje tudi podjetja kristjanov, ugrablja se krščanska dekleta, mlada dekleta prodaja kot mlade neveste ali sužnje.
      Nigerijski škofje pozivajo k izpustitvi štirih bogoslovcev, ki so jih v nigerijskem mestu Kaduna 8. januarja letos ugrabili neznani oboroženi napadalci, poroča spletni portal Vatican News.

      RECOWA, območna škofovska konferenca zahodne Afrike s sedežem v Abidžanu v Slonokoščeni obali, poroča, da Nigerijska škofovska konferenca poziva ugrabitelje, naj bogoslovce izpusti na prostost. Viri v Nigeriji so omenjeni organizaciji še zaupali, da so ugrabitelji že stopili v stik z družinami ugrabljenih mladeničev, vendar zaenkrat še niso izrekli zahtev po odkupnini.

      Študentje prvega letnika filozofije

      Štirje pogrešani bogoslovci, 19-letni Pius Kanwai, 23-letni Peter Umenukor, 23-letni Stephen Amos in 18-letni Michael Nnadi, so študentje prvega letnika filozofije v bogoslovnem semenišču Dobrega pastirja v Kaduni.

      Študentje so bili ugrabljeni iz semenišča v Kaduni na severozahodu Nigerije okoli polenajste ure zvečer, ko so oboroženi napadalci v vojaških maskirnih oblačilih preskočili varnostno ograjo okoli semeniškega kompleksa in začeli streljati. Na srečo v napadu ni bilo smrtnih žrtev.

      V semenišču trenutno biva 268 študentov.

      Boko Haram ima zgodovino množičnih ugrabitev

      Napad na semenišče ni nič neobičajnega na območju, kjer Boko Haram in druge islamistične skupine uporabljajo krute metode za uveljavitev svoje nasilne prevlade. Ugrabitve, predvsem množične, so nesprejemljiva, vendar pogosta strategija, da islamski skrajneži pritegnejo medijsko pozornost, prisilno rekrutirajo ljudi v svoje vrste in z zahtevo odkupnin zbirajo denar za svoje potrebe.

      Ali se zdi samo meni, da sta EU in papež izdala Evropsko krščanstvo? Vsebina je krasen kolaž izrezkov, ki dokazuje, da bo v Evropi še zelo vroče.

  2. Najbolje je prebrati, da so cilji postavljeni do leta 2035. Ne se hecat. Najprej uredite, da bo vojska imela že zdaj neko normalno financiranje in organizacijo. Trenutno pa nam je lahko nerodno, ko se ukvarjamo ali bomo nabavili pravo obutev, kako bomo odšli iz Iraka, kako menjamo poveljnike ipd. Še en blef te vlade. Najprej nekaj postaviš na določen nivo in potem lahko pišeš strategijo. Če pa imaš organizacijo v razsulu, pa je o strategiji za 25 let naprej smešno pisati.
    Me zanima, kdo je naročil to pisanje in koliko so zaračunali. Takšne bele knjige znam tudi sam napisati. Je dovolj podatkov na internetu.

  3. Objava Bele knjige potem, ko naj bi aktualni minister za obrambo nepreklicno odstopil (in je po porazu na volitvah v stranki Desus dobesedno izginil iz javnosti), zaradi česar je uradni dokument ministrstva predstavila javnosti državna sekretarka, vzbuja celo vrsto vprašanj in dvomov.
    Najprej, zakaj so z objavo že dalj časa napovedovanega in pričakovanega strateškega obrambnega dokumenta čakali na odstop in skrivnostno izginotje pristojnega ministra?
    Ali je torej pristojni minister Erjavec objavo Bele knjige vse do svojega nadvse bolečega volilnega poraza v stranki Desus samovoljno onemogočal?
    Ali pa je nemara nenadoma objavljena Bela knjiga neke vrste zapoznela “oporoka” ministra za obrambo v odstopu?
    Zakaj o Beli knjigi javnosti ni spregovoril glavni nosilec vsebinskih priprav, prejšnji državni sekretar in aktualni izvoljeni evroposlanec z liste vladajoče LMŠ?
    Ali se imenuje strateški dokument obrambnega ministrstva “Bela knjiga” zaradi tega, ker “bel” papir tako ali tako vse prenese in ker aktualno vodstvo obrambnega ministrstva vse otipljivejše in domnevno pozitivne premike na področju obrambne pripravljenosti in opremljenosti Slovenske vojske alibično prenaša v daljnjo prihodnost čez desetletje in več, ko najbrž na tem ministrstvu, v vladi in v parlamentu ne bo več nikogar od sedanjih odločevalcev in ko morda ob aktualni eroziji tudi Slovenske vojske ne bo več?
    Za brezčutne državne birokrate in vladne funkcionarje je najbrž zajeten kupček popisanega in porisanega papirja, imenovan Bela knjiga, dovolj, da se bodo naslednjih nekaj let brez slabe vesti in ponosno sklicevali nanj, sicer pa bo ostalo vse, kot je bilo in kot je – v skladu z neambiciozno politiko preživetvenega ohranjanja “statusa quo” oz. nadaljnjega stagniranja, zaostajanja in propadanja.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime