Bel dim iznad bruseljskih soban
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Včeraj, malo pred 6. uro zjutraj, je predsednik Evropskega sveta, Charles Michel oznanil, da so voditelji evropskih držav po petih dneh napornih pogajanj dosegli zgodovinski dogovor o razdelitvi evropskega denarja v prihodnjih sedmih letih. Izrečenih je bilo mnogo vznesenih besed o močni in združeni Evropi, praktično vsak od voditeljev držav članic se je razglasil za zmagovalca pogajanj.
Ob vseh enormnih količinah denarja in svetlečih očeh marsikoga, je treba najprej razjasniti, o čem smo se sploh pogajali. Na mizi voditeljev sta bili dve zadevi: prva je bila večletni finančni okvir, ki bo določal proračune EU med leti 2021 in 2027, druga pa sveženj za obnovo Evrope po pandemiji covida-19.
Prvi je težak 1074 milijard evrov in ga v večini financirajo prispevki držav članic. Izrednega pomena je, ali si na strani t.i. neto plačnic ali neto prejemnic. Tu govorimo o konceptu solidarnosti in želji, da se regije znotraj EU razvijajo enakomerno, take politike pa imenujemo kohezijske.
Slovenija je za ta namen razdeljena v dve kohezijski regiji, vzhodno in zahodno. Našim pogajalcem je v finišu pogajanj uspelo prepričati Evropo, da naša zahodna regija še ni na ravni povprečja, zato bo ta v sedmih letih prejela dodatnih 350 milijonov EUR. Vzhodna bo lahko prejela celo 13 odstotkov več, kot do sedaj. Sicer pa bo Slovenija v sedmih letih lahko počrpala iz Evropskega proračuna 2,9 milijarde EUR na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde EUR v okviru skupne kmetijske politike.
Čeprav označujemo pripravo finančnega okvirja za eno od najzahtevnejših pogajanj na evropskem nivoju, pa je pravi izziv predstavljalo pogajanje o svežnju za obnovo Evrope. Evropski voditelji so se namreč prvič v zgodovini dogovorili, da si bodo skupaj izposodili denar za potrebe blaženja posledic koronavirusa.
EU si bo izposodila 750 milijard EUR ter ga med članice razdelila po logiki 390 milijard EUR nepovratnih sredstev in 360 milijard EUR nizko-obrestnih kreditov. Slovenija bo prejela 2,1 milijarde EUR nepovratnih sredstev, na voljo pa bo imela 3,6 milijarde EUR posojil. Logika za skladom je, da je treba veliko in pametno investirati, saj bomo le tako lahko dokaj mirno prebrodili ekonomsko krizo, ki se nam obeta.
Epidemija koronavirusa je okrepila zavedanje o pomenu nacionalnih držav. Pregovorna evropska solidarnost še nekaj mesecev nazaj ni delovala, kot bi morala. Članice EU so bile ob izbruhu virusa ob ukrepih večinoma prepuščene same sebi, s tem pa se je okrepilo tudi zavedanje njihovih voditeljev, da morajo najprej poskrbeti zase.
Ob ideji Nemčije in Francije, da z deljenjem skupnega denarja povrneta zaupanje v EU, je zato zaskrbelo marsikaterega evropskega voditelja, saj bo ta sredstva treba v prihodnjih 30 letih vrniti. Oblikovala se je manjša skupina t.i. varčnih držav, ki ni želela pristati na nemško-francoski ključ delitve nepovratnih sredstev ter so jo sestavljali voditelji Avstrije, Nizozemske, Švedske, Danske in Finske.
Da stvari ne bodo potekale brez zapletov, je bilo pričakovati, saj je na začetku predlog predstavljal zaradi tradicije deljenja nepovratnega denarja navajeni in neizkušeni francoski predsednik Emmanuel Macron. Sebastian Kurz, s katerim sta si nekajkrat skočila v lase, je slikovito opisal, da so se razmerja v EU spremenila: »Ni več v navadi, da Francija in Nemčija sestavita predlog, ki ga ostali le potrdijo.« Za nameček se je v besedni dvoboj z Viktojem Orbanom zaradi vladavine prava zapletel še Mark Rutte z besedami, da Nizozemska ne bo plačevala za Orbanove glasove na madžarskih volitvah. Ko se je zdelo, da bo francosko-nemški vlak iztiril, ga je nazaj na tirnice z močnejšo intervencijo vrnila Angela Merkel.
Ob pogajanjih se je vendarle zgodilo nekaj tektonskih premikov. Manjše članice so z močnimi stališči uspešno izzvale primat velikih, kar se ne dogaja ravno pogosto. Zaradi močnih zahtev petih, so bile vse nagrajene pri delitvi kohezijskega denarja, vključno s Slovenijo. Poleg tega so uspešno zmanjšale delež nepovratnih sredstev v novem skladu iz 500 na 360 milijard EUR.
Da politika korenčka in palice še deluje, pa se je pokazalo na primeru vprašanja vladavine prava. Če se zdi, da je Orban dosegel zmago, da se držav ne bo discipliniralo preko izplačil proračuna, pa temu ni tako. Trenutno nemško predsedstvo je namreč napovedalo, da bodo iskali rešitve znotraj Sveta, kjer bi po novem za sankcije zadoščala kvalificirana večina (sedanji famozni 7. člen pogodbe namreč zahteva pristanek vseh držav). Tudi Nizozemce se je utišalo s tem, da jim bo EU preko pristanišča v Rotterdamu namenila višji delež carin.
Janez Janša je izkušeno krmaril med interesi tako enih kot drugih in dosegel za Slovenijo verjetno najboljši izkupiček do zdaj. Na roko mu je šlo tudi, da je bil avstrijski kancler, ki je tradicionalno igral vlogo mostu med Belinom in člani višegrajske četverice, zaposlen s Francozi in Nemci. Sumim, da je bila Janševa podpora Madžarski in Poljski bolj strateška igra, da je lahko to vlogo v teh pogajanjih zavzela Slovenija. Mislim, da smo bili zaradi te vloge nagrajeni ter je lahko to niša, ki bi jo naša zunanja politika zavzemala v prihodnje. Po drugi strani pa pri zahtevah po spoštovanju prava ne smemo biti selektivni ter moramo zahtevati enake vatle tako v Sloveniji kot v Evropi.
Kljub vsem uspehom, pa leži odgovornost, kako bomo ravnali z evropskem denarjem, izključno na nas samih. Treba bo pripraviti dobre in smele načrte, da bomo denar ustrezno porabili ter ga ne vrgli skozi okno, kot so to počele kakšne neodgovorne vlade poprej. Zdaj imamo namreč priložnost (in denar), da končno uredimo določena zatečena področja slovenske družbe.
[audio mp3="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2020/07/Balazic_Bel_dim.mp3"][/audio]
Posnetek komentarja Marka Balažica je na voljo na koncu prispevka.
Včeraj, malo pred 6. uro zjutraj, je predsednik Evropskega sveta, Charles Michel oznanil, da so voditelji evropskih držav po petih dneh napornih pogajanj dosegli zgodovinski dogovor o razdelitvi evropskega denarja v prihodnjih sedmih letih. Izrečenih je bilo mnogo vznesenih besed o močni in združeni Evropi, praktično vsak od voditeljev držav članic se je razglasil za zmagovalca pogajanj.
Predmet pogajanj
Ob vseh enormnih količinah denarja in svetlečih očeh marsikoga, je treba najprej razjasniti, o čem smo se sploh pogajali. Na mizi voditeljev sta bili dve zadevi: prva je bila večletni finančni okvir, ki bo določal proračune EU med leti 2021 in 2027, druga pa sveženj za obnovo Evrope po pandemiji covida-19.
Prvi je težak 1074 milijard evrov in ga v večini financirajo prispevki držav članic. Izrednega pomena je, ali si na strani t.i. neto plačnic ali neto prejemnic. Tu govorimo o konceptu solidarnosti in želji, da se regije znotraj EU razvijajo enakomerno, take politike pa imenujemo kohezijske.
Slovenija je za ta namen razdeljena v dve kohezijski regiji, vzhodno in zahodno. Našim pogajalcem je v finišu pogajanj uspelo prepričati Evropo, da naša zahodna regija še ni na ravni povprečja, zato bo ta v sedmih letih prejela dodatnih 350 milijonov EUR. Vzhodna bo lahko prejela celo 13 odstotkov več, kot do sedaj. Sicer pa bo Slovenija v sedmih letih lahko počrpala iz Evropskega proračuna 2,9 milijarde EUR na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde EUR v okviru skupne kmetijske politike.
Čeprav označujemo pripravo finančnega okvirja za eno od najzahtevnejših pogajanj na evropskem nivoju, pa je pravi izziv predstavljalo pogajanje o svežnju za obnovo Evrope. Evropski voditelji so se namreč prvič v zgodovini dogovorili, da si bodo skupaj izposodili denar za potrebe blaženja posledic koronavirusa.
EU si bo izposodila 750 milijard EUR ter ga med članice razdelila po logiki 390 milijard EUR nepovratnih sredstev in 360 milijard EUR nizko-obrestnih kreditov. Slovenija bo prejela 2,1 milijarde EUR nepovratnih sredstev, na voljo pa bo imela 3,6 milijarde EUR posojil. Logika za skladom je, da je treba veliko in pametno investirati, saj bomo le tako lahko dokaj mirno prebrodili ekonomsko krizo, ki se nam obeta.
Logika za skladom je, da je treba veliko in pametno investirati, saj bomo le tako lahko dokaj mirno prebrodili ekonomsko krizo, ki se nam obeta.
Nemško-francoski vlak
Epidemija koronavirusa je okrepila zavedanje o pomenu nacionalnih držav. Pregovorna evropska solidarnost še nekaj mesecev nazaj ni delovala, kot bi morala. Članice EU so bile ob izbruhu virusa ob ukrepih večinoma prepuščene same sebi, s tem pa se je okrepilo tudi zavedanje njihovih voditeljev, da morajo najprej poskrbeti zase.
Ob ideji Nemčije in Francije, da z deljenjem skupnega denarja povrneta zaupanje v EU, je zato zaskrbelo marsikaterega evropskega voditelja, saj bo ta sredstva treba v prihodnjih 30 letih vrniti. Oblikovala se je manjša skupina t.i. varčnih držav, ki ni želela pristati na nemško-francoski ključ delitve nepovratnih sredstev ter so jo sestavljali voditelji Avstrije, Nizozemske, Švedske, Danske in Finske.
Da stvari ne bodo potekale brez zapletov, je bilo pričakovati, saj je na začetku predlog predstavljal zaradi tradicije deljenja nepovratnega denarja navajeni in neizkušeni francoski predsednik Emmanuel Macron. Sebastian Kurz, s katerim sta si nekajkrat skočila v lase, je slikovito opisal, da so se razmerja v EU spremenila: »Ni več v navadi, da Francija in Nemčija sestavita predlog, ki ga ostali le potrdijo.« Za nameček se je v besedni dvoboj z Viktojem Orbanom zaradi vladavine prava zapletel še Mark Rutte z besedami, da Nizozemska ne bo plačevala za Orbanove glasove na madžarskih volitvah. Ko se je zdelo, da bo francosko-nemški vlak iztiril, ga je nazaj na tirnice z močnejšo intervencijo vrnila Angela Merkel.
Ob pogajanjih se je vendarle zgodilo nekaj tektonskih premikov. Manjše članice so z močnimi stališči uspešno izzvale primat velikih, kar se ne dogaja ravno pogosto. Zaradi močnih zahtev petih, so bile vse nagrajene pri delitvi kohezijskega denarja, vključno s Slovenijo. Poleg tega so uspešno zmanjšale delež nepovratnih sredstev v novem skladu iz 500 na 360 milijard EUR.
Janez Janša je izkušeno krmaril med interesi tako enih kot drugih in dosegel za Slovenijo verjetno najboljši izkupiček do zdaj.
Da politika korenčka in palice še deluje, pa se je pokazalo na primeru vprašanja vladavine prava. Če se zdi, da je Orban dosegel zmago, da se držav ne bo discipliniralo preko izplačil proračuna, pa temu ni tako. Trenutno nemško predsedstvo je namreč napovedalo, da bodo iskali rešitve znotraj Sveta, kjer bi po novem za sankcije zadoščala kvalificirana večina (sedanji famozni 7. člen pogodbe namreč zahteva pristanek vseh držav). Tudi Nizozemce se je utišalo s tem, da jim bo EU preko pristanišča v Rotterdamu namenila višji delež carin.
Trikotnik Ljubljana – Dunaj – Budimpešta
Janez Janša je izkušeno krmaril med interesi tako enih kot drugih in dosegel za Slovenijo verjetno najboljši izkupiček do zdaj. Na roko mu je šlo tudi, da je bil avstrijski kancler, ki je tradicionalno igral vlogo mostu med Belinom in člani višegrajske četverice, zaposlen s Francozi in Nemci. Sumim, da je bila Janševa podpora Madžarski in Poljski bolj strateška igra, da je lahko to vlogo v teh pogajanjih zavzela Slovenija. Mislim, da smo bili zaradi te vloge nagrajeni ter je lahko to niša, ki bi jo naša zunanja politika zavzemala v prihodnje. Po drugi strani pa pri zahtevah po spoštovanju prava ne smemo biti selektivni ter moramo zahtevati enake vatle tako v Sloveniji kot v Evropi.
Kljub vsem uspehom, pa leži odgovornost, kako bomo ravnali z evropskem denarjem, izključno na nas samih. Treba bo pripraviti dobre in smele načrte, da bomo denar ustrezno porabili ter ga ne vrgli skozi okno, kot so to počele kakšne neodgovorne vlade poprej. Zdaj imamo namreč priložnost (in denar), da končno uredimo določena zatečena področja slovenske družbe.
[audio mp3="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2020/07/Balazic_Bel_dim.mp3"][/audio]
Povezani članki
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
5 komentarjev
Marija Perko
Mr.U, oprostite, motite se, ker mislite da trenutna vlada nima vizije. Ne le vizijo, konkretne načrte, ki jih je že začela uresničevati. Potrebovala bi le mir in podporo državljanov v zaupanju. Pod levimi vladami je bilo zaupanje samoumevno, ker ljudje pač dojemajo po jugoslovansko.Ablast je ablast, nimamo kaj! Zdaj je drugačna ureditev. Nismo zreli zanjo, ker smo poškodovani in neuki. V pravo smer hodi desnica. Levi leporečijo in silijo na oblast. Židan oni dan izjavi, da vladi ne zaupa niti nakupa zobnih ščetk! Kako se smeši, ubogi ambiciozni fant, ki o politiki ne ve nič. Sicer so pa njegovi prišli z dežja pod kap! Premislite malo, če nimam morda prav!
helena_3
"In tu je predvsem zaskrbljujoče, da slovenska politika, tako leva kot desna, nima nikakršne vizije razvoja Slovenije, ker se obe strani ukvarjata z ideološkimi zadevami."
Aja? Ali si kdaj prebral kakšen program katere od tako imenovanih "desnih" strank? Mislim, njegov gospodarski del?
Hitro sprejeti zakoni za pomoč gospodarstvu in prebivalcem so bili ideološka tema? Skupina pod vodstvom dr. Lahovnika je razpravljala o ideoloških temah?
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga na pobudo DESUS pripravljajo v vladi, je ideološka tema? Gradbena zakonodaja tudi?
Eno je "vizija", drugo pa konkretno delo, gospod.
Upam, da vlada obstane in se ukvarja predvsem s tem drugim. Vizije so poceni.
Instant stranke "novih obrazov" pa imajo res eno samo "vizijo" - samo da ni Janša!
helena_3
Zgodovinska priložnost Slovenije, da zaustavi nazadovanje in stagnacijo.
Pod pogojem, da bo vlada nadaljevala, kot je začela: z uveljavljenimi strokovnjaki različnih področij, ne glede na njihovo politično pripadnost. Da bo v ospredju stroka, ne politične delitve.
Drugi pogoj je, da zdraharji vlade ne bodo sesuli. Vsako jutro s strahom pogledam na najdi.si, kakšno bombo so spet podstavili. In si oddahnem, ko vidim, da ni eksplodirala ...
Marija Perko
...medtem pa mnogi zahtevajo Janševo glavo. Kdo je tukaj nor!!!???
IgorP
Shalotka Odgovor: Tisti, ki podpirajo mini Orbana!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.